Dvorec Štatenberg in Ješovec

Iz Studenic nas je pot vodila v Makole kjer smo si ogledali dvorec Štatenberg. V prvi polovici 18. stoletja ga je, kot letni dvorec, postavila plemiška družina grofov Attems. Svoje glavno domovanje je imela ta štajerska veja Attemsov, v Gradcu. Dvorec Štatenberg ima štiri trakte, ki obkrožajo notranje dvorišče s parkom in vodnjakom. Nekoč so ga krasili tudi številni umetniški kipi. 

Od nekdanjega notranjega razkošja so ostale stropne freske in poslikave ter številne štukature. Grof Ignac Marija Attems je imel velik smisel za umetnost. Podpiral je umetnike in jih zaposloval na svojih številnih dvorcih. Na takratni Spodnji Štajerski so bili njegovi tudi grad Slovenska Bistrica, Dornava in Brežice. 

V glavni trakt, kjer je bivala družina, vodi dvoramno kamnito stopnišče. Skozi glavni vhod vstopimo naravnost v glavno dvorano. Ta ima na stropu lepo ohranjeno štukaturo, ki obkroža razkošno fresko. Levo in desno so sobane, ki so prav tako polepšane s štukaturo in freskami, krasijo pa jih tudi čudovite lončene peči. Na žalost, ko so bile v uporabi, niso ravno blagodejno vplivale na freske in slike. 😎

V vzhodnem povezovalnem traktu je baročna kapela, ki je umeščena v dve nadstropji. Če bi jo danes videl grof Ignac M. Attems, bi se verjetno zjokal. Ob zadnji obnovi je bila, milo rečeno, zelo nestrokovno obnovljena, vsaj kar se tiče poslikav.

Po ogledu obokane grajske kleti in degustaciji makolskih vin, smo se odpravili v bližnji Ješovec. Naselje v občini Slovenska Bistrica, v katerem od sredine 17. stoletja stoji cerkev sv. Treh kraljev. Gotska zunanjost s šilastimi okni, obdaja baročno notranjost. Cerkev ima banjasto obokano ladjo in prezbiterij z zlatim oltarjem iz leta 1680, ki sodi med največje tovrstne oltarje v Sloveniji. Oltarno sliko, Poklon sv. Treh kraljev, obdaja petnajst baročnih kipov v treh nadstropjih. 

Kulturna in sakralna dediščina Slovenije 💜

Vrtnice v parku dvorca Štatenberg

Osrednji in najvišji krak dvorca z dvoramnim stopniščem je bil namenjen družini grofov Attems. Krasijo ga pilastri in baročni okenski okvirji. 

Vhod v osrednji trakt z delno ohranjenim družinskim grbom, nas pripelje v glavno dvorano

Dvorec Štatenberg sestavljajo štirje kraki, ki obdajajo dvorišče s parkom. Poudarjen osrednji del trakta z atiko. Danes zaprt hodnik je bil prvotno odprt arkadni hodnik. Enako je v vseh treh traktih. 

Razkošna osrednja freska s štukaturo na stropu glavne dvorane. Pravokotna freska je posvečena znanosti in umetnosti.

Pravokotno fresko obdajajo štiri freske v obliki trapeza in so alegorija štirih elementov: zrak ...

... zemlja ...

... voda ...

... ogenj. Sredi freske je Zevs z grbom grofov Attems

Litoželezna peč kakršne so izdelovali v livarni na Dvoru pri Žužemberku

Od opreme, ki je krasila dvorec v času družine Attems, so ostale le čudovite peči v sobah. Verjetno je bilo takratno pohištvo podobno temu, ki danes krasi muzejske sobane dvorca

Barvite in razgibane stropne freske in štukature so ohranjene tudi v stranskih sobanah glavnega trakta. Na njih so prizori iz mitologije. 

Ste za kavico 😊

Nekoliko bolj resno opremljena "lovska" soba

Vrata omarice krasi glava lovskega psa

Muzejska soba s pridihom Benetk 😎

Štukatura na stropu s sadjem in rastlinjem

Stari gramofon

Rokokojska peč pri kateri so se greli že Attemsi 😊

Barvita stropna freska z mitološkim prizorom.

Obokana vinska klet ponuja pokušino makolskih vin. Zanjo skrbi Društvo vinogradnikov Makole, od leta 2001.

V vinski kleti si lahko ogledamo risbo prvotnega gradu Štatenberg. Stal je nekaj kilometrov stran od današnjega dvorca, v kraju Stari Grad v občini Makole.

Dvorec Štatenberg stoji v občini Makole. Zgrajen je bil okoli leta 1740. po načrtih italijanskega arhitekta Camesinija in po naročilu grofov Attems

Park z bajerjem in prostorom za prireditve ob dvorcu Štatenberg

Dvorec Štatenberg stoji na manjši vzpetini. Zaradi konfiguracije hriba, glavni vhod s strani glavnega trakta, ni bilo možno zgraditi. 

Pritlična, triosna hiška z dvokapno streho iz začetka 20. stoletja

Cerkev sv. Treh kraljev v Ješovcu, je današnjo zidano podobo dobila leta 1648. 

Glavni baročni oltar je iz leta 1680. z oltarno sliko Poklon sv. Treh kraljev. Je eden večjih zlatih oltarjev pri nas. Poleg oltarne slike, ga krasi še petnajst baročnih kipov svetnikov.

Banjasto obokan prezbiterij. Osrednja poslikava predstavlja Brezmadežno z angeli. V manjših poljih so štirje evangelisti. Strokovnjaki menijo, da se pod Brezmadežno skriva stara, kvalitetnejša poslikava

Enoladijska cerkev z baročnimi oltarji

Stranski baročni oltar posvečen sv. Rozaliji, je iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar posvečen Žalostni Materi božji, iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Slovenska Bistrica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 12, 1968

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.

Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja

Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja

Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.

Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča

Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav

Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932

Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.

Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa

Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici

Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici

Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja

Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve

Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja

Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932

Čebelnjak z lastnim vrtom 

Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.

Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina

Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije

Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.

Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje

France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.

Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...

Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Vir: voden ogled

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.

galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog