Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.

Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja

Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja

Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.

Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča

Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav

Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932

Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.

Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa

Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici

Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici

Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja

Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve

Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja

Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932

Čebelnjak z lastnim vrtom 

Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.

Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina

Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije

Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.

Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje

France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.

Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...

Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Vir: voden ogled

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.

galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog

Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.

Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.

Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 

Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.

Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.

Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi

Snop stebrov v samostanski cerkvi

Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 

Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.

Križno obokan strop v stranski ladji

Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje

Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve

Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)

Na lesenem deblu izklesani obrazi

Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.

Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca

Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.

Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)

Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)

Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki

Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)

Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.

Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac

Vir: 

Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 

Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.

Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana

Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.

Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana

Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki

Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom

Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov

Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.

Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 

Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.

Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.

Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.

Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana

Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.

Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.

Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma

V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička

Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)

Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet

Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki

Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015