Nova Gorica, mesto na polju

Prostor kjer danes stoji Nova Gorica, je bil vse do konca druge svetovne vojne pa še nekaj let po njej, veliko polje z vinogradi in murvami. Leta 1922. so tu zgradili opekarno ali frnažo, kot so ji rekli. To je bil velik kompleks od katerega danes, ob Erjavčevi ulici, stoji le še nadstropna upravna zgradba. Lepo so jo obnovili in v njej domujeta Galerija Frnaža in Krajevna skupnost Nova Gorica. 

Po drugi svetovni vojni, natančneje 10. februarja 1947. je bila na pariški mirovni konferenci določena meja med Italijo in takratno Jugoslavijo. Italija je dobila starodavno Gorico, mi pa širno polje in staro opekarno. 😎 Toda naši takratni politiki se niso dali. Odločili so se, da bodo na našem polju zgradili še večje in še lepše mesto kot je Gorica. 

Arhitekt Edvard Ravnikar, glavni projektant mesta, je ustvaril širokopotezne načrte. Od tega se je zgradila monumentalna občinska zgradba. Leta 1948. je načrtovanje zgradbe prevzel arhitekt Vinko Glanz. Zakaj je prišlo do zamenjave arhitektov se ne ve. Konec leta 1953. je bila gradnja zaključena. S tem pa tudi zagnanost politike in finančni tokovi so počasi ponehali. Mesto v nastajanju je bilo bolj ali manj prepuščeno samo sebi. 

Če ni denarja pa je tu mladina, ki z veseljem dela tudi brezplačno. Niso bili "prekarci" temveč prostovoljci, vsaj večina. 😉 Nastale so mladinske delovne brigade, ki so nadaljevale gradnjo mesta. Nastanili so jih v opuščeni opekarni, v kateri je nastalo pravo mesto v malem. Nekateri so jo imenovali Palača narodov, ker so v njej bivali ljudje različnih narodnosti. Drugi so ji rekli veleblagovnica, kajti tu je bilo veliko trgovin, delavnic, pekarna, frizer, različna društva, knjižnica pa tudi stanovanja za družine. Stara opekarna je bila pravo kulturno in družabno središče nastajajočega mesta, ki leta 1949. uradno postane Nova Gorica.

Z izgradnjo stanovanjskih blokov, se je opekarna morala posloviti, saj je bila nevarna za bivanje pa tudi zdravju škodljiva. Porušili so jo in zgradili stavbe v katerih so različne srednje šole. Marsikatera zgradba v Novi Gorici je zgrajena iz ostankov opekarne, tako da ta na nek način še vedno živi. Tu je tudi podjetje HIT, ki je leta 1984. zgradilo igralnico, eno večjih v Evropi, in s tem tudi pripomoglo h izgradnji hotelov in zgradb, ki so se lahko kosale z občinsko palačo. 

Zanimiv foto sprehod po Novi Gorici tudi za tiste, ki smo bolj zaljubljeni v stare zgradbe. V Novi Gorici je najstarejša zgradba železniška postaja. Veliko secesijsko palačo so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Danes je pred njo Trg Evrope, ki povezuje Slovenijo in Italijo.

Upravna stavba goriške opekarne iz leta 1922. V njej je danes Galerija Frnaža in prostori Krajevne skupnosti Nova Gorica.

Delpinova ulica v Novi Gorici in vrh Sabotina.

Spomenik prvim graditeljem Nove Gorice, mladinskim delovnim brigadam. Avtor je kipar Zmago Posega 

Rado Simoniti, slovenski dirigent in skladatelj, je bil rojen 15. maja 1914. v vasici Fojana, v Goriških Brdih. Umrl je 14. maja 1981. v Ljubljani. Dopasni, bronasti kip skladatelja je ustvaril slovenski kipar Negovan Nemec. Postavili so ga leta 1987. v parku ob Kidričevi ulici.

France Bevk, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec, urednik, je bil rojen v Zakojci, 17. septembra 1890. Umrl je v Ljubljani, na svoj rojstni dan, 17. septembra 1970. V Novi Gorici, ki jo je pogosto obiskoval, je po njem imenovan osrednji trg pa tudi knjižnica in najvišja nagrada za kulturne dosežke, ki jo podeljuje mesto. Kip pisatelja v naravni velikosti je delo kiparja Borisa Kalina. Postavili so ga leta 1974. Stoji ob Kidričevi ulici.

Osrednji del mestne palače z glavnim portalom. Krasijo ga stebri iz grobo klesanega kamna in kipi, v bližnjem Solkanu rojenega kiparja Borisa Kalina. Kipi predstavljajo ujetnika, upornika, partizana in kmeta. Na ženske like so pozabili 😎

Novogoriški grb z vrtnico 

Prve načrte za občinsko palačo je izdelal arhitekt Edvard Ravnikar. Leta 1948. je projekt prevzel arhitekt Vinko Glanz. Naredil je več načrtov, zadnji je bil decembra 1952. Konec naslednjega leta je bila palača nared za prve uporabnike.

Veličastna pritlična rustikalna kolonada

Rustikalni prehodi

Pritličje občinske palače krasijo okna s poudarjeno kamnito obrobo in kovano zaščitno mrežo

Pred občinsko palačo je trg, ki je v bistvu čudovit travnik. Ravno pravšnji za prireditve in druženja

Talna fontana ob občinski palači v Novi Gorici.

Slovensko narodno gledališče, prvotno Slovensko dramsko gledališče, na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici. Opečnata zgradba je nastala po načrtih novogoriškega arhitekta Vojteha Ravnikarja (1943. Nova Gorica - 2010. Golnik)

Jože Babič (1917. Povžane pri Kozini - 1996. Ljubljana), slovenski dramski igralec in režiser. Leta 1969. je v Novi Gorici ustanovil Primorsko dramsko gledališče. Vodil ga je do leta 1974. Njegov doprsni kip stoji med knjižnico Franceta Bevka in zgradbo Slovenskega narodnega gledališča. 

Novodobne stolpnice. Leva, z različnimi bankami, na Ulici tolminskih puntarjev 2 in desna EDA center. Palača je bila zgrajena leta 2011. EDA je ime letala bratov Rusjan, ki je prvič poletelo nad polji kjer danes stoji Nova Gorica. Znameniti pilot in letalski konstruktor, Edvard (6. junij 1886. Trst - 9. januar 1911. Beograd) in starejši brat Josip (29. september 1884. Trst - 3. december 1953. Argentina), ki se je ukvarjal z mehaniko, leteti pa ni hotel. 

Detajl spomenika ob tisočletnici Gorice s kozmogramom, na Trgu Edvarda Kardelja. Avtor, kipar Marko Pogačnik. 

Nova Gorica, mesto parkov in dreves

Ogromna palača železniške postaje, s secesijskim okrasjem, v Novi Gorici je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Po pariški mirovni pogodbi iz leta 1947, ki je določila mejo med Italijo in takratno Jugoslavijo, je palača pripadla Jugoslaviji. Takrat je bilo za njo širno polje, danes je, poleg samostana in cerkve na Kostanjevici, najstarejša zgradba v Novi Gorici

Pogled s Trga Evrope v Novi Gorici, na frančiškanski samostan in cerkev na Kostanjevici.

Pogled iz Nove Gorice v Gorico. Nekdanjo mejno ograjo so s svojimi slikami okrasili otroci iz novogoriških in okoliških vrtcev.

Sabotin z napisom TITO in Sveta Gora z Marijinim svetiščem


Povezan izlet:

Sveta Gora - Marijino svetišče

Vipavski Križ, najmanjše mesto v nekdanji monarhiji

Vir: 

novagorica-turizem.com

Inga Miklavčič Brezigar, Nova Gorica, Vodnik po mestu, Mestna občina Nova Gorica, 1998

"Frnaža", mesto v malem, zgibanka, Nova Gorica, 2017

Register NKD

Sveta Gora - Marijino svetišče

Marijino svetišče stoji na vrhu 682 metrov visoke gore, ki se je sprva imenovala Skalnica. Legenda pravi, da se je leta 1539. mladi pastirici Uršuli prikazala Marija in ji naročila naj pove ljudstvu, da ji na tem mestu postavijo hišo in jo prosijo milosti. Pastirici niso verjeli, še celo zaprli so jo. A vsakokrat je Uršula čudežno izginila iz ječe. Če ne oblast, so pa ljudje začeli verjeti, da se na Gori dogajajo čudeži. Sami so na Skalnici postavili leseno kapelo s kipom kamor so romali in molili.

Že leta 1540. je tudi posvetna oblast začela verjeti v čudeže, ki se dogajajo na Gori in izdala dovoljenje za gradnjo cerkve. Štiri leta kasneje je oglejski patriarh cerkvi podaril Marijino milostno podobo. Leta 1717. so podobo kronali na Travniku v Gorici in z nekaj selitvami je še danes na ogled in tolažbo v glavnem oltarju. 

Čudeži na Gori niso uspeli rešiti Svetišča pred reformami cesarja Jožefa II. Na dražbi je prodal cerkev in samostan. Rešili so le Marijino milostno podobo in jo skrili v Solkanu. Čez sedem let vse prav pride in tako je po tem času svetišče rešil cesar Franc II. Marijina milostna podoba se je vrnila na Goro. S prostovoljnimi prispevki so obnovili svetišče. Leta 1907. je papež Pij X. podelil cerkvi naslov bazilika.

V prvi svetovni vojni je bila bazilika uničena. Novo so zgradili in leta 1932. tudi posvetili, Italijani. Po Rapalski pogodbi je Sveta Gora pripadla Italiji. Bazilika kot jo vidimo danes je iz tistih časov, saj je v drugi svetovni vojni ostala nepoškodovana.

Danes je na Sveti Gori mir, tišina in lepota, za verujoče in neverujoče. Naj bo vedno tako. Z Gore so čudoviti razgledi na Julijske Alpe, na reko Sočo, Solkan in sosednji Sabotin pa še bi lahko naštevali. V sklopu Marijinega svetišča je tudi štiristo let staro gostišče, ki nudi dobro hrano in odlično kavo. Vsekakor veliko razlogov za obisk Svete Gore.

Marijino svetišče na 682 metrov visoki Sveti Gori nad Solkanom in reko Sočo.

Na tem mestu so postavili cerkev v prvi polovici 16. stoletja. Kljub čudežih, ki so se dogajali na Gori pa cerkev ni imela veliko sreče. Največje razdejanje je doživela leta 1786, ob prepovedi delovanja, ki jo je izdal cesar Jožef II. Delno se je podrla, uničili so tudi romarsko pot na Goro, uspeli pa so rešiti milostno podobo, ki danes krasi glavni oltar. Tudi v prvi svetovni vojni ji ni šlo nič bolje. 

Leta 1907. je papež Pij X. podelil Marijini cerkvi na Sveti Gori, status bazilike. O tem priča tudi kamniti papeški grb nad glavnim vhodom.

Vodnjak

Glavni oltar z milostno Marijino podobo v središču. Obredno kronanje Marijine podobe se je dogajalo v Gorici, na Travniku (danes Piazza della Vittoria), 6. junija 1717. 

Marijino svetišče na Sveti Gori krasijo čudoviti vitraji. Izdelani so bili leta 1939. v Trentu, po načrtih profesorja Corrompaia iz Benetk.

Križev pot je nekdaj krasil frančiškansko cerkev v Brežicah. Ko so jo porušili, so slike z baročnimi okvirji prenesli na Sveto Goro

Stranski oltar sv. Jožefa

Vitraj s podobo Antona Martina Slomška in misijonarja Friderika Barage

Kapela in oltar nadangela Mihaela. Oltarno sliko je ustvaril akademski slikar in grafik Rudi Pergar. Na stenah so votivne podobe, ki jih je v Marijinem svetišču še veliko.

V kapeli sv. Mihaela je tudi grobnica kardinala Jakoba Missie. Rojen 30.6.1838. Hrastje-Mota pri Radencih. Umrl 24.3.1902. v Gorici. Bil je slovenski nadškof, kardinal, teolog in filozof. Jakob Missia je prvi Slovenec, ki je postal kardinal.

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega

V Marijinem svetišču je grobnica zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej

V Kapeli prikazanja je serija slik pod skupnim imenom "Opus brat", slikarke Marije Bersan Mašuk

Čipka s podobo kronane Marije. Na njej je letnica 1939.

Umetelno izdelan kovinski lestenec v Kapeli prikazanja. Leta 2000. so kapelo obnovili po načrtih Plečnikovega študenta, arhitekta Danila Fursta.

Glavni Marijin oltar v Kapeli prikazanja. Podstavek na stebru ima latinski napis iz 17. stoletja, ki govori o nastanku Marijinega svetišča. V prevodu: "Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti." (solkan.si)

Slika v kapeli prikazanja "Marijino prikazanje Uršuli" je nastala leta 1922. slikar Clemente Del Neri. Marija se je prikazala mali pastirici Uršuli, ko je ta na gori Skalnici, pasla svoje ovčice. 

Kapelica za prižiganje sveč se nahaja ob baziliki. Zgradili so jo leta 1998. po načrtih novogoriškega arhitekta Jelka Valenčaka. Mozaik "Obisk treh kraljev" je delo slikarke Marte Jakopič Kunaver.

Križi romarjev, ki so svoj križ pustili na Sveti Gori 😎

Kip sv. Frančiška Asiškega stoji na ploščadi pred Marijino baziliko. Postavili so ga leta 2014. Prepleteni kip je delo kiparke Katje Smerdu.

Frančiškanski samostan na Sveti Gori. Od leta 1996. je v njem tudi Marijanski muzej.

Nekdanji romarski dom obnavljajo. V njem bodo uredili družinski center, dom za duhovne vaje in bivališče za redovnice.

Pogled s Svete Gore na vas Grgar

Sveta Gora, pogled na mogočni Sabotin

Tudi restavracija na Sveti Gori je častitljive starosti. Njeni začetki segajo v drugo polovico 17. stoletja

Sveta Gora, spominska plošča padlim slovenskim vojakom na Soški fronti

Troje svetišč: Sveta Gora nad Solkanom, Stara Gora nad Čedadom in Marijino Celje v Goriških Brdih

Tudi kozicam je všeč na Sveti Gori

Razgledna točka na obronkih Svete Gore. Pogled na Solkanski most, reko Sočo, Solkan in delček Nove Gorice.

Detajl spomenika posvečen padlim na Soški fronti

Spomenik posvečen padlim vojakom na soški fronti. Ob spomeniku je danes razgledišče na reko Sočo in solkanski most, v prvi svetovni vojni pa so tu potekali hudi boji z ogromno padlimi. Spomenik je leta 2020. postavila vlada republike Madžarske v spomin madžarskim vojakom, ki so padli na soški fronti.

Podobno:

Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte 

Romarska cerkev Marijino Celje

Vir: voden ogled

p. Bernard Goličnik, Sveta Gora, frančiškanski samostan Sveta Gora, Nova Gorica, 2005

solkan.si