Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Stranski oltar sv. Blaža

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Kapela, poslikan obok

Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Kamnoseški okras na stranskem portalu

Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Kupola kapele poslikana s svetniki 

Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Sv. Jožef z Jezuščkom

Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Baročna krstilnica in del Križanega 

Del nagrobnika 

Nekoč župnišče, danes vrtec 

Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

informacijske table v obeh cerkvah

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Grad v Slovenski Bistrici stoji v ravnini, v starem mestnem jedru. V času turških in kmečkih uporov je bil grad s svojimi stolpi in obzidjem del mestnega obrambnega sistema. Današnjo podobo je grad dobil v času, ko so bili lastniki grofje Vetter de Lile. V drugi polovici 17. stoletja so grad temeljito predelali. Na dvoriščni strani je dobil arkadna hodnika v pritličju in nadstropju. Pročelje so okrasili s pilastri, oknom in vhodnemu portalu pa so dodali okvirje iz sivega peščenca. Okoli leta 1700. so notranji prostori dobili štukaturno okrasje. Vse to lahko vidimo in občudujemo tudi danes.

Leta 1717. je Bistriški grad kupil grof Ignacij Marija Attems (1652. Ljubljana - 1732. Gradec). Ljubitelj arhitekture in umetnosti se je lotil notranje prenove gradu. V njegovem času je dobil grad razkošne stropne in stenske freske ter številne slike. Za razliko od dvorca Štatenberg, kjer avtor poslikav ni znan pa je bil to na Bistriškem gradu slikar Franz Ignaz Flurer (1688. Augsburg - 1742. Gradec). Flurer je bil pri svojem mecenu zaposlen od približno leta 1718. pa do 1732, ko je grof Attems umrl. V Bistriškem gradu je poslikal slavnostno dvorano, stopnišče in grajsko kapelo. Poslikal je tudi grad v Podčetrtku, v Brežicah in kar nekaj cerkva in kapelic. Danes bi rekli, da je imel slikar pri grofu redno zaposlitev s polnim delovnim časom. 😎

Portal, ki vodi na zunanje grajsko dvorišče je dal postaviti grof Attems med letoma 1717. do 1722. 

Pročelje Bistriškega gradu z glavnim portalom iz sivega peščenca, pilastri in trikotnim zaključkom z uro

Bistriški grad ima štiri trakte in prav toliko stolpov, ki obdajajo pravokotno notranje dvorišče.

Zadnji plemiški lastniki Bistriškega gradu so bili grofje Attems. V njihovi lasti je bil od leta 1717 do 1945.

Heraklej in Merkur nas pričakata v vhodni avli Bistriškega gradu. Kipa v naravni velikosti sta konec 17. stoletja krasila grajski park.

Plošča iz pohorskega marmorja je bila vzidana nad glavni vhod v grad. Na njej je letnica 1589. ko je bil lastnik gradu Janez Vetter. Na levi strani je njegov grb, desni pa je grb njegove žene. Vettri so bili lastniki Bistriškega gradu od leta 1584 do 1695.

Glava boga Jupitra, del rimskega nagrobnega spomenika iz 2. do 3. stoletja. 

Arkadni hodnik na notranjem grajskem dvorišču

Na grajskem dvorišču so arheologi odkrili temelje zgradbe in vodnjak. Umestili so ju v 13. in 14. stoletje

Arkadni hodnik je bil tudi v nadstropju. Ob prenovi so ga zasteklili. Stebri so še lepo vidni.

Zaprt arkadni hodnik v nadstropju

Franz Ignaz Flurer - poslikava velikega stopnišča na gradu Slovenska Bistrica

Poslikan strop velikega stopnišča, prva freska, F. I. Flurer

Poslikan strop velikega stopnišča, druga freska

F. I. Flurer je znan po slikanju krajin. Ena taka je na steni velikega stopnišča, kjer moški sedi v idilični pokrajini

Stropna freska obdana s štukaturo je nastala okoli leta 1700.

Poslikan, rebrasto obokan strop v eni od manjših sob. Mogoče je bila tu nekdaj kapelica

Slavnostna dvorana z grbom grofov Attems

Veličastna stropna freska nam pove, da je Slavnostna dvorana posvečena grškemu junaku Herakleju. Flurer I. F. je leta 1721. upodobil Heraklejev sprejem med olimpske bogove. Na ramenu nosi kij s katerim je premagoval zlo na Zemlji. 

Mojster mogočne grajske poslikave se je pod svoje delo tudi podpisal, Franz Ignaz Flurer. Nemški slikar, rojen leta 1688. v Augsburgu, umrl 1742. v Gradcu. 

Čudovita rokokojska peč iz 18. stoletja

Angeli na oboku grajske baročne kapele Matere božje, častijo Marijino Ime, F. I. Flurer, 1718-1721

Eden izmed medaljonov, ki krasijo kapelo. 

Bogata štukatura na oboku baročne grajske kapele

Kamniti oltar, ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja, v grajski kapeli

Flurerjeva poslikava obdana s štukaturo

Rahlo zbledela stenska freska prikazuje Sveto družino, F. I. Flurer 1718-1721


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

 

Vir: 

voden ogled z dr. Šerbeljem

dr. Ferdinand Šerbelj, Mecen in njegov slikar vabita v Bistriški grad, Franz Ignaz Flurer, baročni freskant in krajinar, Slovenska Bistrica, 2008

informativne table v sobanah