Breg v Goriških Brdih

Tik ob meji z Italijo in na južnem robu pravljično lepih Goriških Brd, leži majhna vasica Breg. Ime je kar pravšnje, saj leži na bregu, pod njo pa se, v ravnini, razprostira italijanska vasica Albana. Staro vaško jedro se ponaša s kamnitimi hišami, obdano pa je s polji in vinogradi. Tu so tudi sadovnjaki in nasadi sivke.
Kljub vsej lepoti in naravni danosti pa vasica Breg nima prav veliko prebivalcev. Na srečo se je našla pogumna in podjetna družina, ki je obnovila staro primorsko hišo in odprla turistično kmetijo z gostiščem. Ponujajo dobro hrano in pijačo, kar smo tudi sami preverili.

Baročna niša s fresko

Breg, majhna vasica, ki leži tik ob meji z Italijo

Enonadstropna hiša z gospodarskim delom v pritličju in z linami za sušenje na podstrešju

Kamnita primorska hiška z enokapno streho

Z Brega je lep razgled na italijansko stran. Vasica Albana ima med polji in vinogradi, na manjši vzpetini, tudi dvorec

Enonadstropna kamnita hiša z dvokapno streho

V vasici Breg je malo prebivalcev. Našla pa se je pogumna in pridna družina, ki je obnovila staro hišo in odprla turistično kmetijo in gostišče.

Zanimiva stropna dekoracija gostilne. 

Ročno spretni domačini, iz kosov lesa, ustvarjajo živalski svet

Sivka je požeta in se pripravlja za predelavo v različne izdelke, na polju pa so ostali grmički

Gostilna na Bregu v Goriških Brdih hrani sto let star čebelji panj

Z vinsko trto in uro poslikana stena

Stara, enonadstropna primorska hiša z lesenim gankom

Povezano: 

Romarska cerkev Marijino Celje

Britof pri Ukanju

Muzej na prostem Kolovrat

Kanal ob Soči

Grad in vinska klet Dobrovo v Goriških Brdih

Dobrovo je naselje z največ prebivalci v Goriških Brdih. Dobrih štiristo jih je in večina se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. Združeni so v največji zadružni vinski kleti v Sloveniji, ki je nastala leta 1957. Danes zelo uspešno trži različna vina, med glavnimi pa je Rebula. Klet Brda smo si ogledali tudi mi in res je fascinantna.
Na Dobrovem je tudi sedež občine Brda. Glavna znamenitost kraja pa je prav gotovo čudoviti, renesančni grad Dobrovo, ki stoji na majhni vzpetini, obdan z obzidjem in dvema ovalnima stolpičema. V enem je grajska kapela sv. Antona Padovanskega, z zvonikom na preslico. Grad ima skoraj obliko pravilne kocke, na vogalih pa ima štiri obrambne stolpe. Začeli so ga graditi okoli leta 1600. Zamenjal je nekaj plemiških družin, nekaj časa je bil celo v lasti vseh nas :). Leta 1979. so se lotili temeljite prenove gradu in ga leta 1991. v samostojni Sloveniji, odprli za javnost. Danes z njim upravlja Goriški muzej. V njem je Galerija Zorana Mušiča, s stalno zbirko njegovih del. V gradu je tudi prestižna restavracija in kot se za vinorodna Brda spodobi, tudi grajska vinska klet.

Renesančni dvorec oziroma grad Dobrovo, so začeli zidati okoli leta 1600, na prostoru kjer je stal srednjeveški grad. Pravokotni dvorec ima štiri vogalne stolpe, obdaja pa ga tudi obzidje, z dvema vogalnima stolpičema.

Zadnji del gradu Dobrovo, z obzidjem in vhodom na dvorišče. V desnem vogalnem stolpiču obzidja, je grajska kapela sv. Antona Padovanskega z zvonikom na preslico.

Med prvimi lastniki renesančnega dvorca, je bila družina Colloredo. Danes je grad v "oskrbi" Goriškega muzeja. V njem je Galerija Zorana Mušiča. Poleg galerije, je tu tudi odlična restavracija in vinoteka

Temeljita prenova gradu Dobrovo, se je začela leta 1979, za javnost pa so ga odprli v samostojni Sloveniji, leta 1991.

Na dvorišču gradu Dobrovo je tudi vhod v grajsko Vinoteko Brda

Kamniti portal, gradu Dobrovo

Strop prehoda, v obzidju, na zadnji strani gradu Dobrovo

Pred mogočnim gradom Dobrovo, stoji kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, delo kiparja, Jakova Brdarja.

Poslikava hodnika na gradu Dobrovo

Poslikava hodnika, pred Galerijo Zorana Mušiča, na gradu Dobrovo

Obokano in poslikano stopnišče, vodi v prvo nadstropje gradu, kjer je na ogled stalna zbirka grafičnih del, slikarja Zorana Mušiča.

Hiša na Grajski cesti v Dobrovem, Goriška Brda

Zasnova hiše, s kamnitimi arhitekturnimi detajli, sega v 17. stoletje. Hiša na Grajski cesti 9 pa je tudi rojstna hiša, dr. Avgusta Sfiligoja (1902 - 1985), o čemer priča spominska plošča na pročelju

Spominska plošča, na pročelju hiše, na Grajski cesti 9, v Dobrovem

Na dvorišču gradu Dobrovo, stoji zanimiv spomenik. Doprsni kip, Jawaharlala Nehruja, nekdanjega predsednika vlade, Republike Indije. Odkrili so ga 28. maja 2013. 

Vinska klet Goriška Brda, Dobrovo, je največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Svoje obratovanje je začela leta 1957. Danes združuje okoli 400 družinskih vinogradniških, manjših in večjih, kmetij

Poleg vinskih sodov, lahko v vinski kleti vidimo tudi take "bazene" za vino.

Naj se ve, da je tukaj shranjeno Pepino vino :)

Moj najljubši foto motiv, kuža in narava :) 

Detajl vhodnih vrat, zaščitni znak Goriških Brd, grad Dobrovo

Enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Kojsko

Šmartno

Gredič, Biljana in Gonjače

Goriška Brda: Gredič, Biljana in Gonjače

Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki, Ena žlahtna štorija.

Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. 

Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. 

Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774.

Briška hiša v vasici Biljana

Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. 

Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče.

Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče.

Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve

Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela.

Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233

Cerkveni kor z orglami

Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji

Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija.

Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje.

Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja.

Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod

Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje.

Spovednica

Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve.

Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961.

Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. 

Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961.

Štirinožni prebivalec Goriških Brd, prijazni lepotec, leonberžan Medo


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda, Kojsko

Iz Solkana, v Goriška Brda

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: brda.si

Zloženka: Spoznaj briške znamenitosti

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih - Kulturno društvo Vilenica, 2011