Krško in Ivan Zajec

Za konec našega enodnevnega izleta na Dolenjsko, smo za kratek čas obiskali Krško. Staro mestno jedro je razpotegnjeno ob reki Savi, nad njim pa se dviga slikovita Trška Gora. Tudi v Krškem smo iskali renesančne poslikave. Našli smo jih v mogočni Mencingerjevi hiši, ki jo je Občina Krško, med leti, 2010. in 2012. temeljito obnovila. Ohranili so originalne arhitekturne elemente. Nekaj pa so jih izdelali na novo, predvsem lesene ganke na dvoriščni strani. Pri izdelavi so se opirali na ohranjeno slikovno in pisno gradivo. Pri obnovi so v nadstropju, pod nekaj plastmi beleža, odkrili renesančno poslikavo z nizom ženskih in moških portretov, dva grba in Božjo podobo, obdano z angeli.

Mencingerjeva hiša je sestavljena iz dveh srednjeveških hiš. Spada med najstarejše hiše v Krškem, ki je mestne pravice dobilo že leta 1477. V eni od hiš je zadnje mesece svojega življenja preživel polihistor, avtor Slave vojvodine Kranjske in človek neštetih talentov Janez Vajkard Valvasor. Hiša je dobila ime po slovenskem pisatelju, politiku in odvetniku Janezu Mencingerju. Pisatelj je z družino živel v hiši od leta 1887. Do takrat je bil lastnik hiše grof Aleksander Auersperg in po njem njegovi dediči.

Vredno ogleda je pročelje župnijske cerkve sv. Janeza Evangelista, na Hočevarjevem trgu. Krasijo ga kip Brezmadežne in reliefni medaljoni, zgodnje delo kiparja Ivana Zajca, ki ga skoraj vsi poznamo kot avtorja znamenitega Prešernovega kipa, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Izdelavo medaljonov je Ivanu Zajcu naročila podjetnica in mecenka Josipina Hočevar. Bila je tudi njegova podpornica. Po materini smrti ga je finančno podprla in mu omogočila študij kiparstva na Dunaju. 

Izlet smo zaključili pod Gorjanci, na Gadovi Peči, kjer smo si v deželi cvička, obdani z vinogradi, privoščili odlično pozno kosilo. 

V Krško pa se še vrnem. Mesto, častitljive starosti ima veliko znamenitosti, ki jih tokrat nismo videli.

Zunanjo stran cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem krasijo reliefi kiparja Ivana Zajca (15. julij 1869. Ljubljana - 30. julij 1952. Ljubljana). Relief prikazuje Sveto Trojico

Cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem je bila zgrajena leta 1582. V drugi polovici 19. stoletja so jo temeljito predelali. Prenovo je finančno podprla podjetnica, dobrotnica in mecenka Josipina Hočevar (6. april 1824. Radovljica - 16. marec 1911. Krško). Cerkev stoji na Hočevarjevem trgu.

Josipina Hočevar je leta 1899. naročila izdelavo reliefnih medaljonov, ki krasijo pročelje cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem. Naročilo je zaupala kiparju Ivanu Zajcu. Bila je njegova mecenka in podpornica. Nad medaljoni, ki so zgodnje kiparjevo delo, je kip Brezmadežne. Reliefa prikazujeta Čudež sv. Janeza Evangelista in Vizijo sv. Janeza Evangelista. V timpanonih si je kipar zamislil Jutro in Večer.

Doprsni kip, podjetnika, politika in mecena Martina Hočevarja (7. oktober 1810. Podlog pri Velikih Laščah - 17. april 1886. Krško), na visokem kamnitem podstavku, je izdelal kipar Jožef Mulner, leta 1895.

Krško, staro in novo, zapuščeno in obnovljeno. Obnovljen Valvazorjev kompleks, v katerem domuje Mestni muzej Krško in hiška, ki na nova oblačila še čaka.

Cerkev sv. Duha v Krškem iz leta 1777. Cerkev je dala zgraditi plemiška družina Auersperg. Leta 1939. je v njej deloval Muzej Krško. Leta 1966. je ta poznobaročni ambient postal galerija in tako je še danes.

Janez Vajkard Valvasor (28. maj 1641. Ljubljana - 16. november 1693. Krško), človek številnih talentov, je svoja zadnje mesece preživel v Krškem. Star je bil komaj 52 let. Pokopan naj bi bil v kripti cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem.

Spomenik polihistorju, avtorju Slave vojvodine Kranjske, raziskovalcu in še pa še, Janezu Vajkardu Valvasorju, je izdelal kipar Vladimir Štoviček (26. junij 1896. Boštanj pri Sevnici - 11. december 1989. Krško). Spomenik je iz leta 1966.

Mestni muzej Krško domuje v obnovljenem Valvazorjevem kompleksu. Sestavljen je iz treh hiš, najstarejši del sega v 15. stoletje. 

Sklepnik kamnitega portala Valvazorjevega kompleksa z letnico 1609.

Mencingerjeva hiša v Krškem je dobila ime po enem zadnjih lastnikov, Janezu Mencingerju (26. marec 1838. Brod pri Bohinjski Bistrici - 12. april 1912. Krško). Bil je odvetnik, pisatelj, politik in dve leti tudi župan Krškega. V prvi polovici 20. stoletja so združili dve enaki hiši, zgrajeni v 16. in na začetku 17. stoletja. Leta 2009. je hišo kupila Občina Krško in jo med leti 2010-2012. temeljito obnovila. Ohranili so arhitekturne elemente, odkrili renesančne poslikave, obnovili kar se je obnoviti dalo, drugo pa naredili na novo s pomočjo ohranjenih fotografij in pisnih virov. Pri obnovi so ugotovili, da je polihistor Janez Vajkard Valvasor živel v južni hiši, ki se je v 19. stoletju združila v Mencingerjevo hišo, kot jo imenujejo danes.  

Poslikava, Marija z Jezuščkom, na pročelju Mencingerjeve hiše v Krškem

Originalna freska, kar je od nje še ostalo, Marija z Jezuščkom, ki je bila na pročelju Mencingerjeve hiše. Zdaj je shranjena v notranjosti.

Ohranjen arhitekturni element v Mencingerjevi hiši v Krškem.

Pri celostni obnovi Mencingerjeve hiše v Krškem so pod nekaj plastmi beleža, našli renesančne poslikave z nizom ženskih in moških podob v oblačilih tistega časa

Krško, Mencingerjeva hiša, ohranjena stenska renesančna poslikava. Eden od dveh naslikanih grbov naj bi imel značilnosti grba plemiške družine iz 16. stoletja

Krško, Mencingerjeva hiša, renesančna poslikava s podobo Boga in angelov

Atrij, lepo obnovljene Mencingerjeve hiše v Krškem, je tlakovan s prodniki, tako kot je bilo prvotno. Gank so izdelali na podlagi starih fotografij, tako da je tudi ta podoben prvotnemu.

Spominska plošča na pročelju Mencingerjeve hiše, posvečena Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je v tej hiši preživel zadnje mesece svojega plodnega življenja. Umrl je leta 1693. star komaj 52 let.

Krško, staro mestno jero ob cerkvi sv. Janeza Evangelista

Najstarejši del Krškega je predel ob cerkvi sv. Janeza Evangelista, današnji Hočevarjev trg in Cesta krških žrtev. Nekateri arhitekturni elementi segajo v pozno 16. stoletje.

Dolenjski grički z vinogradi in pašniki, v zavetju Gorjancev

Povezano, enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Brestanica in grad Rajhenburg

Vir:

- strokovno vodstvo

- register NKD

- Mestni muzej Krško

- Turistični vodnik po krški občini

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.

Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja

Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja

Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.

Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča

Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav

Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932

Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.

Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa

Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici

Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici

Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja

Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve

Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja

Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932

Čebelnjak z lastnim vrtom 

Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.

Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina

Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije

Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.

Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje

France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.

Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...

Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Vir: voden ogled

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.

galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog

Izlet z vlakom v Kranj

Na raziskovanje starih mestnih jeder se lahko odpravimo tudi z vlakom. Brezskrbna panoramska vožnja je tudi cenovno ugodna, kar ni zanemarljivo. Še posebej, če se na potep odpravimo čez vikend ali na praznični dan. Ceno vozovnice lahko znižamo tudi do 50 %.
Tokrat sem se z vlakom peljala iz Ljubljane do Prešernovega mesta. Pol ure vožnje in že smo na železniški postaji Kranj, ki jo krasi dolgo poslopje z izrezljanimi lesenimi detajli. Zgradbo so postavili leta 1870. v okviru Rudolfove železnice. Kasneje so jo dograjevali in nadgrajevali a še vedno ima svoj čar.
Z železniške postaje se lepo vidi staro mestno jedro, ki leži na dvignjeni plošči, na sotočju rek Save in Kokre. Še preden se odpravimo navkreber, se velja na mostu čez reko Savo ustaviti in se ozreti na nekdanji mogočni Majdičev mlin in otok na reki. Od tu pa v staro mestno jedro, po ozkih srednjeveških ulicah, mimo kamnitih portalov iz zelenega peraškega tufa, poslikanimi pročelji zanimivih hiš. Foto sprehod od srednjeveškega obrambnega stolpa iz 16. stoletja, na Pungertu, ki je nekoč služil kot mestni zapor, danes pa je namenjen otrokom in družinam, do kostnice in drugih znamenitostih starega Kranja.

Del zgradbe železniške postaje v Kranju, ki je obrnjena proti peronu. Po Avstro-Ogrskem tipskem načrtu, so jo zgradili leta 1870. Sprva enonadstropna zgradba je leta 1906. nadzidana za nadstropje. Krasijo jo umetelno izrezljani leseni deli.

Železniška postaja Kranj stoji ob vznožju Šmarjetne gore in v bližini starega mestnega jedra. 

Majdičev mlin in otok na reki Savi v Kranju

Simpatična, nadstropna, triosna hiška z arkadnim vhodom in frčadami na strehi je bila nekoč kovačija. Današnja hiša je zgrajena v drugi polovici 20. stoletja in je kopija baročne hiše iz 18. stoletja. Nad njo je grad Khislstein v katerem domuje Gorenjski muzej.

Majdičev mlin v Kranju, je prenehal z delovanjem leta 1922. Predelali so ga v elektrarno, ki še danes deluje. 

Srednjeveški obrambni stolp Škrlovec iz prve polovice 15. stoletja. V njem je bila orožarna. Danes so v njem bolj prijetne vsebine. 2011. so ga temeljito obnovili in ga namenili kulturi, razstavam in prireditvam.

Freska na hiši s secesijskimi detajli, na Savski cesti v Kranju

Mogočna zgradba s secesijskim okrasjem 

Ko misliš, da je kapelica pa ni. Je transformatorska postaja Kranjskih deželnih elektrarn iz začetka 20. stoletja. Stoji na robu starega mestnega jedra, ob Savski cesti.

Pritegnil me je gank in čudoviti leseni portal. Lepo obnovljeno

Leseni portal

Freska na pročelju hiše Sejmišče 1

Zvonik gotske cerkve sv. Roka, Boštjana in Fabijana

Ozke, srednjeveške uličice starega mestnega jedra Kranja

Cerkev sv. Roka in ohranjen obrambni stolp

Gotska, enoladijska cerkev sv. Roka, Boštjana in Fabijana na Pungartu. Imenujejo jo tudi cerkev zaščitnikov proti kugi. Zgradili so jo v 15. stoletju, ko je v mestu zavladala kuga in jo posvetili zavetnikom te smrtonosne bolezn. 

Freska sv. Krištofa na fasadi cerkve sv. Roka, Boštjana in Fabijana

Srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja na Pungertu, na koncu skalnate plošče od koder je, z razgledne ploščadi, lep pogled na reko Kokro. Stolp so uporabljali kot mestni zapor, kasneje so v njem uredili celo stanovanja. Življenje v stolpu s pogledom na mesto, ni slabo 😊 Danes je obrambni stolp namenjen otrokom za druženje, zabavo pa tudi poučno zna biti. Ob stolpu je tudi otroško igrišče.

Notranje leseno stopnišče v nekdaj obrambnem, danes pa otroškem stolpu imenovanem Pungert

Srednjeveško obzidje je bilo dolgo približno 870 metrov. Imelo je 8 obrambnih stolpov. Nekaj obzidja je ostalo za vzorec in dva obrambna stolpa, ki so ju lepo obnovili in namenili, enega kulturi (Škrlovec) in drugega otrokom (Pungert)

Pogled na reko Kokro z razgledne ploščadi

Pogled na klif ob reki Kokri

Kamniti gotski portal in dve gotski okni. Vhod v cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka

Če imaš srečo, lahko v starem mestnem jedru Kranja srečaš celo ponija. Takega, bolj elegantnega pa s kitko 💜

Tavčarjeva ulica v Kranju

Kamniti portal župnišča v Kranju, ki je bilo zgrajeno leta 1749.

Kranjsko župnišče je členjeno s pilastri

Hišice na oknu 😊

Stolp Škrlovec ima dve etaži. V zgornji domuje Galerija Janeza Puharja, ki gosti različne fotografske razstave, v spodnji pa prirejajo predstave in koncerte.

Stenska poslikava na vrtu kavarne v Layerjevi hiši nosi naslov Layer Club Special. Tako jo je poimenoval njen avtor David Almajer. Na njej je upodobil pomembne slovenske kulturnike, ki jih je združil v Layerjevi hiši. Med njimi so Jože Plečnik, Ivan Cankar, Ivana Kobilca, Simon Jenko, Fran Milčinski Ježek, Marjana Deržaj, Leon Štukelj ... (gorenjskiglas.si) 

Skozi okno stolpa Škrlovec je lep pogled na stanovanjsko hišo z vogalnim stolpičem in na nekdanji Majdičev mlin oziroma kasnejšo elektrarno na reki Savi. Hiša je bila zgrajena konec 19. stoletja. Mojster je bil italijanski stavbenik in arhitekt Josef Fuso

Vrt kavarne v Layerjevi hiši

Nekoč je bila vojašnica. Vogal Tomšičeve in Jenkove ulice 

Zanimiva spominska plošča na hiši Jenkova 10. 

Tomšičeva ulica v Kranju, kulturna četrt

Mestni mačjak na Tomšičevi ulici v Kranju, nudi dom brezdomnim mucam. 

Modno osveščena cev Layerjeve hiše😎

Krice krace so društvo umetnikov, med katerimi so lutkarji, pravljičarji, slikarji, kiparji pa še kaj bi se našlo. Njihov dom je v Kulturni četrti Tomšičeva ulica, kjer ustvarjajo in nastopajo v glavnem za otroke pa tudi za odrasle.

Hiša na Tomšičevi 8 ima enega lepših portalov v starem mestnem jedru. Peraški tuf, reliefno okrasje in častitljiva letnica 1807.

Detajl lesenih vrat

Hiša na Prešernovi 16 je začela nastajati konec 16. stoletja. Pročelje krasita dve baročni freski Brezmadežne in sv. Florjana

Pogled z mostu na začetek poti po kanjonu reke Kokre

Detajl Petrčkove hiše, okenska polica s konzolama v obliki levje glave. Petrčkova hiša stoji na Glavnem trgu, ob župnijski cerkvi sv. Kancijana. Palačo nemške plemiške družine Egkh je leta 1855. kupil Peter Mayr

Rimski spomenik vzidan na stransko fasado Petrčkove hiše v Kranju

Grb plemiške družine Egkh in grobnica. Nad njo je bila Marijina kapela, ki je pogorela leta 1668, kasneje so ostanke podrli. 

Temelji krstilnice iz 6. stoletja. Poleg je stala starokrščanska cerkev

Ostanki romanske kostnice

Stranski, gotski portal Rožnovenske cerkve, izdelan iz peračiškega tufa

Kamniti stebriček Plečnikove ograje ob Rožnovenski cerkvi

Detajl Plečnikovih arkad v starem mestnem jedru Kranja


Povezano:

Kranj, Prešernovo mesto

Vir: visitkranj.com 

wikipedija

zloženke TIC Kranj