Krško in Ivan Zajec

Za konec našega enodnevnega izleta na Dolenjsko, smo za kratek čas obiskali Krško. Staro mestno jedro je razpotegnjeno ob reki Savi, nad njim pa se dviga slikovita Trška Gora. Tudi v Krškem smo iskali renesančne poslikave. Našli smo jih v mogočni Mencingerjevi hiši, ki jo je Občina Krško, med leti, 2010. in 2012. temeljito obnovila. Ohranili so originalne arhitekturne elemente. Nekaj pa so jih izdelali na novo, predvsem lesene ganke na dvoriščni strani. Pri izdelavi so se opirali na ohranjeno slikovno in pisno gradivo. Pri obnovi so v nadstropju, pod nekaj plastmi beleža, odkrili renesančno poslikavo z nizom ženskih in moških portretov, dva grba in Božjo podobo, obdano z angeli.

Mencingerjeva hiša je sestavljena iz dveh srednjeveških hiš. Spada med najstarejše hiše v Krškem, ki je mestne pravice dobilo že leta 1477. V eni od hiš je zadnje mesece svojega življenja preživel polihistor, avtor Slave vojvodine Kranjske in človek neštetih talentov Janez Vajkard Valvasor. Hiša je dobila ime po slovenskem pisatelju, politiku in odvetniku Janezu Mencingerju. Pisatelj je z družino živel v hiši od leta 1887. Do takrat je bil lastnik hiše grof Aleksander Auersperg in po njem njegovi dediči.

Vredno ogleda je pročelje župnijske cerkve sv. Janeza Evangelista, na Hočevarjevem trgu. Krasijo ga kip Brezmadežne in reliefni medaljoni, zgodnje delo kiparja Ivana Zajca, ki ga skoraj vsi poznamo kot avtorja znamenitega Prešernovega kipa, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Izdelavo medaljonov je Ivanu Zajcu naročila podjetnica in mecenka Josipina Hočevar. Bila je tudi njegova podpornica. Po materini smrti ga je finančno podprla in mu omogočila študij kiparstva na Dunaju. 

Izlet smo zaključili pod Gorjanci, na Gadovi Peči, kjer smo si v deželi cvička, obdani z vinogradi, privoščili odlično pozno kosilo. 

V Krško pa se še vrnem. Mesto, častitljive starosti ima veliko znamenitosti, ki jih tokrat nismo videli.

Zunanjo stran cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem krasijo reliefi kiparja Ivana Zajca (15. julij 1869. Ljubljana - 30. julij 1952. Ljubljana). Relief prikazuje Sveto Trojico

Cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem je bila zgrajena leta 1582. V drugi polovici 19. stoletja so jo temeljito predelali. Prenovo je finančno podprla podjetnica, dobrotnica in mecenka Josipina Hočevar (6. april 1824. Radovljica - 16. marec 1911. Krško). Cerkev stoji na Hočevarjevem trgu.

Josipina Hočevar je leta 1899. naročila izdelavo reliefnih medaljonov, ki krasijo pročelje cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem. Naročilo je zaupala kiparju Ivanu Zajcu. Bila je njegova mecenka in podpornica. Nad medaljoni, ki so zgodnje kiparjevo delo, je kip Brezmadežne. Reliefa prikazujeta Čudež sv. Janeza Evangelista in Vizijo sv. Janeza Evangelista. V timpanonih si je kipar zamislil Jutro in Večer.

Doprsni kip, podjetnika, politika in mecena Martina Hočevarja (7. oktober 1810. Podlog pri Velikih Laščah - 17. april 1886. Krško), na visokem kamnitem podstavku, je izdelal kipar Jožef Mulner, leta 1895.

Krško, staro in novo, zapuščeno in obnovljeno. Obnovljen Valvazorjev kompleks, v katerem domuje Mestni muzej Krško in hiška, ki na nova oblačila še čaka.

Cerkev sv. Duha v Krškem iz leta 1777. Cerkev je dala zgraditi plemiška družina Auersperg. Leta 1939. je v njej deloval Muzej Krško. Leta 1966. je ta poznobaročni ambient postal galerija in tako je še danes.

Janez Vajkard Valvasor (28. maj 1641. Ljubljana - 16. november 1693. Krško), človek številnih talentov, je svoja zadnje mesece preživel v Krškem. Star je bil komaj 52 let. Pokopan naj bi bil v kripti cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem.

Spomenik polihistorju, avtorju Slave vojvodine Kranjske, raziskovalcu in še pa še, Janezu Vajkardu Valvasorju, je izdelal kipar Vladimir Štoviček (26. junij 1896. Boštanj pri Sevnici - 11. december 1989. Krško). Spomenik je iz leta 1966.

Mestni muzej Krško domuje v obnovljenem Valvazorjevem kompleksu. Sestavljen je iz treh hiš, najstarejši del sega v 15. stoletje. 

Sklepnik kamnitega portala Valvazorjevega kompleksa z letnico 1609.

Mencingerjeva hiša v Krškem je dobila ime po enem zadnjih lastnikov, Janezu Mencingerju (26. marec 1838. Brod pri Bohinjski Bistrici - 12. april 1912. Krško). Bil je odvetnik, pisatelj, politik in dve leti tudi župan Krškega. V prvi polovici 20. stoletja so združili dve enaki hiši, zgrajeni v 16. in na začetku 17. stoletja. Leta 2009. je hišo kupila Občina Krško in jo med leti 2010-2012. temeljito obnovila. Ohranili so arhitekturne elemente, odkrili renesančne poslikave, obnovili kar se je obnoviti dalo, drugo pa naredili na novo s pomočjo ohranjenih fotografij in pisnih virov. Pri obnovi so ugotovili, da je polihistor Janez Vajkard Valvasor živel v južni hiši, ki se je v 19. stoletju združila v Mencingerjevo hišo, kot jo imenujejo danes.  

Poslikava, Marija z Jezuščkom, na pročelju Mencingerjeve hiše v Krškem

Originalna freska, kar je od nje še ostalo, Marija z Jezuščkom, ki je bila na pročelju Mencingerjeve hiše. Zdaj je shranjena v notranjosti.

Ohranjen arhitekturni element v Mencingerjevi hiši v Krškem.

Pri celostni obnovi Mencingerjeve hiše v Krškem so pod nekaj plastmi beleža, našli renesančne poslikave z nizom ženskih in moških podob v oblačilih tistega časa

Krško, Mencingerjeva hiša, ohranjena stenska renesančna poslikava. Eden od dveh naslikanih grbov naj bi imel značilnosti grba plemiške družine iz 16. stoletja

Krško, Mencingerjeva hiša, renesančna poslikava s podobo Boga in angelov

Atrij, lepo obnovljene Mencingerjeve hiše v Krškem, je tlakovan s prodniki, tako kot je bilo prvotno. Gank so izdelali na podlagi starih fotografij, tako da je tudi ta podoben prvotnemu.

Spominska plošča na pročelju Mencingerjeve hiše, posvečena Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je v tej hiši preživel zadnje mesece svojega plodnega življenja. Umrl je leta 1693. star komaj 52 let.

Krško, staro mestno jero ob cerkvi sv. Janeza Evangelista

Najstarejši del Krškega je predel ob cerkvi sv. Janeza Evangelista, današnji Hočevarjev trg in Cesta krških žrtev. Nekateri arhitekturni elementi segajo v pozno 16. stoletje.

Dolenjski grički z vinogradi in pašniki, v zavetju Gorjancev

Povezano, enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Brestanica in grad Rajhenburg

Vir:

- strokovno vodstvo

- register NKD

- Mestni muzej Krško

- Turistični vodnik po krški občini

Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802

Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka

Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 

Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.

Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča

Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most

Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino

Gotska cerkev sv. Petra

Župnišče s freskami

Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)

Linhartov trg v Radovljici

Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine

Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina

Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 

Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.

Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822

Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)

Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 

Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata

Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.

Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 

Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske

Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 

Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici

Okenski okvir iz tufa in kovana mreža

Vhodni portal Linhartove rojstne hiše

Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu

Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)

Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi

Marilyn Monroe v Radovljici 😎

Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik

Radovljiški mački 💜

Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓

Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica

Srednjeveško obzidje

Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk

Vir: Register NKD

radolca.si

ks-radovljica.si

wikipedija