Romarska
cerkev Device Marije v Obršljanu pri Komnu, stoji na vrhu griča, obdana z vinogradi, travniki in drevesi. Pravi Božji mir 😎 Legenda pravi, da se je pastirju prikazala Marija z Jezusom. Sedela je na tronu, ki je bil ovit v bršljan. Od tu ime kraja in cerkve.
Cerkev Device Marije Obršljanske se prvič omenja leta 1570. V sredini 17. stoletja so cerkev obnovili in povečali, s pomočjo
grofa Lovrenca Lanthierja, ki je prispeval levji delež sredstev. Pri obnovi so podaljšali ladjo in jo združili z zvonikom, ki je stal samostojno pred cerkvijo. Cerkev ima eno ladjo z dvema stranskima oltarjema. Oba sta iz leta 1736. Izdelana sta iz marmorja, posvečena pa sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. V pravokotnem prezbiteriju je baročni glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom, iz 19. stoletja. Strop prezbiterija je bogato poslikan s freskami Marijinega vnebovzetja. Freske so delo
slikarja Giulia Quaglia, ki je poslikal tudi strop v ljubljanski stolnici in v semeniški knjižnici.
Cerkev Device Marije Obršljanske spada med štirinajst Marijinih božjepotnih cerkva med Alpami in Krasom. Med njimi sta tudi
Marijino Celje in
cerkev Gospodovega oznanjenja, samostanska cerkev na Kostanjevici pri Novi Gorici.
 |
| Romarska cerkev Device Marije obršljanske je prvič omenjena leta 1570. Sredi 17. stoletja je bila cerkev obnovljena, podaljšali so cerkveno ladjo in vanjo vključili zvonik oglejskega tipa s kamnito kupolo. Prvotno je zvonik stal samostojno, pred cerkvijo. |
 |
| Kamnito obzidje pokopališča z vogalnim stebrom |
 |
| Cerkev obkroža nizek kamnit zid z dvema stebroma na vhodu. Streha prezbiterija je krita s skrlami. |
 |
| Baročna cerkev Device Marije obršljanske ima eno ladjo pravokotne oblike. Tudi prezbiterij je pravokotne oblike. Strop krasijo freske, ki prikazujejo Marijino vnebovzetje. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Za obnovo cerkve je poskrbel grof Lovrenc Lanthieri, tisti iz čudovitega dvorca v Vipavi. |
 |
| Stranski, marmorni oltar, iz leta 1736, je posvečen sv. Ani |
 |
| Drugi stranski oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku. Tudi ta oltar je izdelan iz marmorja, leta 1736. |
 |
| Zadnja večerja, freska na slavoločni steni je iz druge polovice 19. stoletja. Freska je delo slikarja Ivana Strnada |
 |
| Orgle na koru so "vklenjene" v zvonik. Tisti, ki je nekoč stal samostojno, ob podaljšanju cerkvene ladje pa je tudi zvonik del cerkve |
 |
| Strop prezbiterija krasijo freske Marijinega vnebovzetja in kronanja. Nastale so leta 1724. Naslikal jih je slikar Giulio Quaglia (1668-1751), ki je poslikal tudi strop ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice. Ko se je s sinom vračal iz Ljubljane domov, se je ustavil tudi na Krasu. |
 |
| Detajl kamnitega portala zakristije, okrašen z ornamenti |
 |
| Glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja |
 |
| Baročna kamnita prižnica |
 |
| Glede na bogato poslikan prezbiterij, je strop ladje poslikan bolj skromno. Kljub temu je mojster isti, Giulio Quaglia |
 |
| Križev pot na platnu in brez obveznega križa. |
 |
| Kras je balzam za dušo. Travniki, vinogradi, grički do kamor ti seže oko. |
 |
Na Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, je veliko romanje. Pred drugo svetovno vojno je praznik obogatil tudi kramarski sejem. Cerkev na griču je obdana s travniki in vinogradi.
Povezano:
Štanjel
Kobjeglava
Komen
Sveto in Cerje |
Vir: voden ogled
stanjel.eu
Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, Jasna Fakin Bajec, Založba ZRC SAZU, 2013
Register NKD
