Mati fabrika na Ravnah

Kako rečeš tovarni, ki ti daje zaposlitev, v obdobju socializma zgradi 2400 stanovanj za delavce, pomaga s krediti pri gradnji hiše, zaposlenim omogoči dodatno izobraževanje, plačuje štipendije in šolnine za šolanje doma in v tujini, sodeluje pri izgradnji infrastrukture kraja, podpira kulturo in šport pa verjetno še kaj. Delavci so ji upravičeno rekli Mati, Mati fabrika in tako so etnologi, ki so postavljali muzejsko zbirko železarne na Ravnah, poimenovali tudi železarski muzej, Mati fabrika.

Ena od zgradb v velikem kompleksu železarne na Ravnah, danes Metal Ravne

Grb grofov Thurn. Plemiška rodbina Thurn je dodobra zaznamovala Mežiško dolino. Že leta 1624. so odkupili fužine v Črni na Koroškem. Leta 1807. so začeli dejavnost na Ravnah in jo tu opravljali vse do leta 1945. ko so nove oblasti zaključile z ero privatne lastnine.

V Železarskem muzeju na Ravnah je tudi zbirka mineralov, ki so jih našli v Karavankah

Zbirka mineralov v železarskem muzeju na Ravnah

Mati fabrika - železarna Ravne, zbirka orodja, ki so ga uporabljali v železarni

Vrata v štauhariji oziroma kovačnici, za katerimi se skriva bogata tehnična dediščina železarne

V dobrih starih časih, so imela večja podjetja in tovarne, svojo zdravstveno ambulanto. Stol iz čakalnice zdravstvene ambulante v železarni Ravne in zdravniška torba za obiske na terenu.

Posoda za mazivo iz druge polovice 20. stoletja

Titova štafetna palica, ki so jo izdelali v železarni Ravne, leta 1979. po umetniški zasnovi kiparke Milene Braniselj.

Železarna Ravne je prirejala tudi slikarske kolonije, kjer so motive železarne in mesta ustvarjali številni slikarji. Od leta 1970. do 1988. je 130 slikarjev ustvarilo umetniško zbirko, 259 umetniških del. 

Stroji v muzeju, ki so jih nekoč uporabljali železarji. Tu delo, zagotovo ni bilo lahko. Izgorelost zagotovljena 😎

Tehnična dediščina koroških železarjev

Ohranjena tehnična dediščina, stare železarne na Ravnah.

Repač ali vodno kladivo je delovalo s pomočjo vode, ki je bila speljana na kolo. Njegova teža je 250 kg, uporabljali pa so ga za tanjšanje jekla, pri kovanju. (zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008)

Še "štemplamo" se in gremo s "šihta" domov

Delavski personal na Ravnah, so zgradili leta 1872. V zgradbi so stanovali delavci železarne. Grofje Thurn so zgradili stanovanja za svoje delavce. Večinoma so stanovanja zajemala kuhinjo in eno sobo, dve sobi sta bili izjema. Na sredini hiše je prislonjeno stopnišče, na obe strani pa ima hiša gank iz katerega se je vstopalo v stanovanje.

Lopa s polovično rozeto, nad vhodom

"Delaj varno" geslo železarjev, vidno na vsakem koraku. V nekdanji štauhariji, stari kovačnici, je na ogled razstava "Mati fabrika". Zanimiva razstava o železarni Ravne, ki je kot mati dajala kruh številnim družinam na Koroškem.

Štauharija, stara kovačnica na Ravnah, je bila zgrajena leta 1915. Investitor rodbina grofov Thurn Valsassina, ki je dodobra zaznamovala Koroško, na obeh straneh današnje meje. 

Povezano: Ravne na Koroškem

Izlet na Koroško: Črna na Koroškem

Vir: Mati fabrika - Železarna Ravne, Karla Oder, 2014
Zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008
voden ogled z etnologinjo Karlo Oder

Etnološka in rudarska zbirka v Črni na Koroškem

Etnološka zbirka v Črni na Koroškem prikazuje življenje ljudi v Črni in okolici, od 19. stoletja pa do sredine 20. stoletja. Razstavljeni so predmeti, ki so jih uporabljali tamkajšnji prebivalci pri delu, predmeti za pripravo hrane, obvezni bohkov kot pa tudi predmeti, ki so služili za zabavo. Etnološka zbirka je razstavljena v pritličju, enonadstropne hiše iz konca 18. stoletja, na naslovu Center 22. V bližini si lahko ogledamo tudi Olimpijski muzej. Zbirka je nastala s pomočjo koroških olimpijcev, ki so prispevali svoje smučarske predmete.
Rudarska zbirka, ki prikazuje več kot 300 letno zgodovino izkopavanja svinčene rude, v Mežiški dolini, je postavljena v skalo, ki stoji v središču Črne na Koroškem.

Dvojna ročka

Likalnik Dalli

Mali stenski predalnik za shranjevanje zelišč

Umetelno izrezljan stenski predalnik

Pogrinjek v delavski družini

"3D" slika iz začetka 20. stoletja. Delo umetnika, rezbarja, ime žal ni znano

Naprava za izdelovanje masla

Stenska ura z utežmi iz konca 19. stoletja

Otroške sanke

Pripomoček za česanje preje

Lončarski izdelki v etnološki zbirki

Bohkov kot je imela vsaka hiša, od 19. stoletja naprej. Razpelo v kotu in slike z nabožnimi motivi, tu je bila tudi miza s stoli in kotno klopjo, kjer je lahko družina v miru jedla in se kaj pomenila.

Muzej na prostem, rudarska zbirka v Črni na Koroškem

Rudarska zbirka, vagonček v katerem so se vozili rudarji v rudnik

Rudarska zbirka, rudniški vlak

Dve jekleni skulpturi, v naravni velikosti, stojita nad vhodom v Rudarski muzej, v centru Črne. Prikazuje dva rudarja, eden naklada rudo v vagon, drugi pa vrta v skalo. Skulpturi so odkrili leta 1982. in sta delo kiparja Mirsada Begiča.

Srečno, rudarji. Rudnik v Črni na Koroškem od leta 1665.


Povezano: Črna na Koroškem

Črna na Koroškem

Izleti po Sloveniji - Črna na Koroškem, kraj v Mežiški dolini, ki je nastal ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka. Kraj, ki ga tudi po zaslugi odlične smučarke Tine Maze, poznajo po vsem svetu. Obdan z gorami in hribi, pravi raj za smučarske navdušence, zato ne čudi, da je prav od tu kar nekaj slovenskih olimpijcev. Njim v čas, so v središču Črne odprli Olimpijski muzej, s predmeti, ki so jih darovali športniki. V Črni si lahko ogledamo tudi zanimivo Etnološko zbirko pa tudi rudarsko zbirko na prostem.
Znamenitosti Črne so, Plečnikov spomenik v centru kraja, župnijska cerkev sv. Ožbolta, poleg omenjenih zbirk pa lahko občudujemo tudi hiše in vile ter tudi tako spoznavamo življenje ljudi v kraju, ki je leta 2011. s strani Turistične zveze Slovenije, dobil priznanje za najlepše urejeno vaško jedro.

Kljuka na vratih glavnega vhoda v cerkev sv. Ožbolta, v Črni na Koroškem. Če to ni kralj Matjaž :)

Slavnostna otvoritev Plečnikovega spomenika, v središču Črne, je bila 31. avgusta 1952. (meziska-dolina.si) 

Ohranjen del pokopališkega zidu, ki je zidan iz kamenja in zaključen z ravno ploščo. Nekdaj je bilo pokopališče okoli cerkve, od leta 1875. pa so blagoslovili novo pokopališče, na mestu kjer stoji še danes

Okna v prezbiteriju krasijo vitraži

Župnišče v Črni na Koroškem

Vhod v župnišče. Hiša je v osnovi iz 17. stoletja. Kasneje je dobila še prizidek. Pod vhodno, pokrito teraso, je kamnita plošča z rudarskim znamenjem, prekrižana kladivo in macola.

Spominska plošča, z obrazom Alojza Kuharja. Bil je mlajši brat pisatelja Prežihovega Voranca - Lovra Kuharja. Alojz Kuhar je bil duhovnik in nekaj časa kaplan v Črni na Koroškem. Poleg teologije je študiral tudi politologijo, ekonomijo in novinarstvo. Študij je uspešno zaključil in čez štiri leta še doktoriral, na pravni fakulteti na Sarboni. Sprva je deloval kot politik, nato se je posvetil novinarstvu. Nazadnje je delal v New Yorku, kjer je vodil tiskovni urad za begunce iz Jugoslavije. Umrl je 29. oktobra 1958. v New Yorku, kjer je tudi pokopan. (kotlje.si)

Razpelo s Križanim, visok lesen križ s pločevinastim nadstreškom. Stoji ob cerkvi sv. Ožbolta

Glavni vhod v župnijsko cerkev sv. Ožbolta

Župnijska cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem, je posvečena zavetniku koscev, živine in proti kugi. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1885. ko so jo po požaru obnovili in posvetili. (meziska-dolina.si)

Doprsni kip, narodnega heroja Toneta Okrogarja Nestla, ki ga je izdelal kipar Stojan Batič. Postavili so ga leta 1984.

Vremenska hišica v centru Črne.

Vodnjak s pitno vodo, v centru Črne. Zidano vodno korito je obdano s pohorskim tonalitom. Nad polkrožnim portalom so verzi Antona Martina Slomška. 

Ena lepših hiš v Črni na Koroškem (po mojem izboru), je lepotica z balkonom, ki se razteza skozi vse prvo nadstropje in z enim manjšim v drugem nadstropju. Hiša stoji v ulici Center 32.

Dvonadstropna hiša, z dvokapno streho, v starem mestnem jedru, je bila gostilna že v sredini 19. stoletja

Kamniti portal z letnico 1850

Črna na Koroškem leži ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka.

Vila s kotnim pomolom, na desni strani, je Ramšakova vila iz začetka 20. stoletja. Vila je dobila ime po zdravniku Avgustu Ramšaku, ki je v njej živel s svojo družino.

Spomenik padlim krajanom v prvi in drugi svetovni vojni, je delo arhitekta Jožeta Plečnika, sodeloval pa je tudi njegov učenec, arhitekt Tone Bitenc. Spomenik v obliki vodnjaka in obeliska, se konča z doprsno plastiko, ki naj bi predstavljala kralja Aleksandra. (koropedija.si) 

Spodnji del Plečnikovega spomenika padlim v obema vojnama, je zasnovan kot fontana s polkrožnimi koriti in bazenom na dnu.


Povezano: Etnološka in rudarska zbirka v Črni

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
kleindenkmaeler-at (spletna stran Koroške, z obeh strani Karavank)
Turistični vodič, Med Uršljo in Peco, Mežiška dolina, 2012