En Giro po Kopru

Lep, topel oktobrski četrtek je bil. Pravo indijansko poletje. Turisti so preplavili slovensko obalo. Ja, res je, naplavilo jih je, saj so prišli po morju s kar štirimi križarkami, ki smo jih lahko občudovali v koprskem pristanišču. Koper je v ta namen pripravil številne kulinarične dogodke. Hrana in vino. Kaj hočeš boljšega. Na stojnicah ob morju so se kljub še vedno vročemu soncu, vile dolge vrste ljudi. Upam, da so bili zadovoljni. Zagotovo so bili. 😋

Jaz sem se na svoj "Giro" oziroma potep po Kopru odpravila tja, kjer ni bilo gneče in odkrivala znamenitosti in zanimivosti, ki jih najdete v ozkih ulicah lepega starega mestnega jedra Kopra. Kar poglejte. 💜

Barvitost

Križarka v Kopru. Ena od štirih, ki so se v sončnem oktobrskem dnevu zasidrale v pristanišču.

Drevesa na krožniku 😊

Osrednji del palače na Belvederju

Vergerijev trg in park v Kopru. Peter Pavel Vergerij mlajši je bil koprski škof, kasneje pa protestantski reformator. Rodil se je okoli leta 1498 v Kopru, umrl pa 4. oktobra 1565 v nemškem Tubingenu.

Stari kamniti vodnjak in novejša pergola s polkrožno klopjo v Vergerijevem parku.

Nekje na ulici Izolska vrata na nas preži beneški lev. Brez panike levček ima odprto knjigo, kar pomeni, da je v deželi mir in tako naj tudi ostane. 💜

Rotunda sv. Elija oziroma rotunda Marijinega vnebovzetja je na Dijaški ulici v Kopru. Zanimiva zgradba je iz 11. stoletja in je najstarejši ohranjen sakralni objekt v Kopru. V njej je bila krstilnica. Konec 17. stoletja so zgradili še prezbiterij. 

Mogočna palača De Belli je iz druge polovice 16. stoletja. Je na Cankarjevi ulici. Ena večjih renesančnih palač v Kopru čaka na obnovo. 

Palača De Belli, dvojno okno v pritličju s kamnito obrobo in preklado. 

Palača Corner ima več sreče kot prej omenjena palača De Belli. Prav lepo so jo obnovili. Najstarejši del je iz 15. stoletja. V osrednji osi jo krasi čudovita bifora v beneško-gotskem slogu.

Polkrožni kamniti portal

Palača Brutti, iz začetka 18. stoletja stoji na Trgu Brolo. Krasijo jo kamniti reliefi. V čudoviti palači domuje koprska knjižnica

Ovalno okno z vitrajem in umetelno kovano mrežo na koprski stolnici.

Detajl glavnega vhoda v koprsko stolnico

Veličastne orgle v koprski stolnici.

Za tem lepim kamnitim portalom je vrt in palača Zavoda Svetega Hieronima. V palači je tudi študentski dom.

Trg Brolo, Koper

Palača Vissich - Nardi na Trgu Brolo. (17. stoletje)

Cerkev sv. Jakoba z zanimivim zvonikom, kot bi bil iz neke druge zgodbe. Je pa lep. 😊Najstarejši del gotske cerkvice je iz prve polovice 16. stoletja. Danes v njej domuje Pihalni orkester Koper.

Kamnita grbovna plošča pod gotsko zašiljenim lokom.

Portal, nenavaden, zanimiv 😊

Samostanska cerkev sv. Marte iz leta 1621 je dobila nove najemnike pravoslavne vere. 

Zaprto 😊

Mala cerkvica sv. Tomaža je bolj podobna kapeli. Ampak ni kapela, je cerkev s konca 16. stoletja.

Freska Križani

Simpatične ulice z nizom strnjenih hiš v starem mestnem jedru Kopra. Ta je ena od mnogih.

Lepo obnovljena hiša na levi je zelo razgibana. Spodnji del je kamnit, nadstropje je kot pomol na številnih lesenih konzolah. Krasijo ga beneško gotske okenske odprtine. Žal jim okna ne sledijo. 

Beneško-gotska okenska odprtina. Nadstropje se zaključi z barvno šahovnico, ki ji sledi zanimivi barviti napušč 

Hiša me je resnično navdušila. 💜

Mačji lepotec 💟

Hiša z zaobljenimi vogali 😉

Kamnita grbovna plošča z listom.

Manjši trg v starem mestnem jedru Kopra.

Relief. Bog ve kaj pomeni 😊

Dapontejeva Reber s Prešernovim trgom v ozadju.

Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu v Kopru. Koprski "Rialto" je dal zgraditi podestat Lorenzo da Ponte leta 1666. Po njem se tudi imenuje.

Povezano:

Palača Belgramoni - Tacco, Pokrajinski muzej Koper

Koper - staro mestno jedro

Vir:

Visit Koper

Informativne table

Register NKD

Grosuplje, mesto kipov in druge zgodbe

Grosuplje je razmeroma mlado mesto. Naselje, blizu Ljubljane, je dobilo status mesta leta 2005. Danes je upravno središče istoimenske občine. Ob pridobitvi mestnega statusa, so začeli modrovati kakšen pečat naj dajo mestu. Odločili so se, da bo Grosuplje, mesto kipov. Priredili so kiparski simpozij, povabili kiparje in tekom let se je nabrala kar lepa zbirka kamnitih kipov v različnih velikostih, ki danes krasijo mesto.

Nekaj kulturne dediščine pa kraj vendarle ima. To smo spoznali na sprehodu po mestu, z domačinko in poznavalko številnih zgodb o svojem mestu in njihovih ljudeh, gospo Marijo Samec. Dve družini sta dodobra zaznamovali Grosuplje. Ena je družina Rus. Njihova hiša še vedno stoji na Adamičevi ulici 10. Danes je za nadstropje višja, na začetku 20. stoletja pa je bila v pritličju imenitna gostilna, ki je sprejemala le imenitne in petične goste. 

Pri Rusovih je delal Franc Košak. V Grosuplje se je preselil iz Gorenjske. Pri svojem delu je bil uspešen in, ko je stari Rus umrl, je do sinove polnoletnosti še naprej uspešno gospodaril in skrbel za družino, saj se je poročil z Rusovo vdovo. Istočasno je na drugi strani, danes Adamičeva 15, gradil svojo hišo in gospodarska poslopja. V hiši je bila gostilna. Dal je zemljišče za gradnjo železniške postaje in železnice. Leta 1910. je zgradil cesto in povezal svojo gostilno z železniško postajo. Tudi čudoviti lipov drevored je njegovo delo. V lasti je imel zbiralnico mleka, restavracijo na železniški postaji, večji del posestva Brinje pa verjetno še kaj. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru in župan Grosuplja, od leta 1869. pa vse do svoje smrti, leta 1914. 

Ko je Rusov sin postal polnoleten, so razdelili Rusovo in Košakovo premoženje in denar. Prišlo je do zamere in nezadovoljstva, tako da sta gospodarja ostala sprta vse do Košakove smrti. Otroci se niso kaj dosti zmenili za kreg med družinama. Rusov fant in dekle, ki je bila bližnja sorodnica Košaka sta se zaljubila in poročila. Tako je tudi Grosuplje dobilo Romea in Julijo. Na srečo sta živela bolj srečno kot Shakespearov parček. Košak je dal zanju postaviti čudovito vilo ob lipovem drevoredu. Nihče iz njegove družine ne bo živel pod Rusovo streho, a ne 😊

Grosuplje. V pritličju Košakove hiše, danes upravni prostori knjižnice, je čudovita kmečka soba, ki so jo uredili leta 1923. v prostorih nekdanje gostilne. V njej je kmečka peč, rustikalno pohištvo, leseni opaž na stenah in stropu. Pravi biser Grosuplja. Danes v njej prirejajo poroke.

Grosuplje, Košakova hiša in knjižnica. Nadstropna hiša ima na portalu letnico 1888. Ob njej so bila številna gospodarska poslopja, v njej pa gostilna. Danes so v njej upravni prostori knjižnice, galerija, poročna soba. Za hišo so zgradili modernistično poslopje v katerem je knjižnica.

Grosuplje, Adamičeva 15. Kovinska ograja iz litega železa, na notranjem stopnišču Košakove hiše, je bila izdelana v železarni Dvor pri Žužemberku. 

Leta 1973. je dobila knjižnica Grosuplje svoje prostore v Košakovi meščanski hiši, na Adamičevi 15.

Grosuplje, Kolodvorska ulica. Čudovita vila, obnovljena v svojem starem stilu. Meni najlepša. Pravijo ji Koščakova vila. Zgradil jo je podjetnik in gostilničar Košak, po domače Koščak, za bližnjo sorodnico. Ker se je poročila s fantom iz rivalske družine Rus in ni želel, da biva v hiši Rusovih. Družini sta si bili v večnem sporu. Lahko rečemo, da so tudi v Grosuplju imeli Romea in Julijo 😉

Grosuplje. Lipov drevored je leta 1910. dal posaditi Franc Košak. Uredil je tudi cesto, ki je povezovala železniško postajo z njegovo hišo in gostilno. Ta povezava je še danes, samo da je v hiši z modernističnim prizidkom, danes knjižnica.

Grosuplje. V hiši, na Kolodvorski ulici je bila prva pekarna in lahko bi rekli tudi zametek današnjega podjetja, Pekarna Grosuplje.

Rusova hiša v Grosuplju, na Adamičevi ulici 10. Prvotno je bila za eno nadstropje nižja. V njej je delovala gostilna v kateri je lastnik Janez Rus sprejemal le bogate goste. Rusovi so bili premožni. Imeli so veliko kmetijo, mlin in žago. 

Kamniti portal Rusove hiše.

Grosuplje, Adamičeva ulica. Rusova vila

Grosuplje. Rimski nagrobnik iz časa med 50. in 100. letom po našem štetju. 

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Velika mozaična freska je delo slikarja in patra Marka Rupnika iz leta 2002.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Malce nenavaden, modernistični križev pot. Vse postaje so v enem kosu izdelane iz orehovega lesa. Ustvaril ga je domači kipar, Jože Trontelj.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Tudi v modernistično cerkev paše nekaj baročnega. Marija z Jezuščkom.

Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Leseno razpelo s Križanim pred cerkvijo stoji od leta 1988. Izdelal ga je slovenski kipar Stane Jarm (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Grosuplje, cerkev sv. Mihaela. Pod staro lipo, med staro in novo cerkvijo so uredili spomenike pomembne grosupeljske družine Košak oziroma Koščak. V njihovi hiši je danes knjižnica.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Poslikava stropa obrobljena s štukaturo je iz 20. stoletja. Upodobljena je Sveta Trojica. 

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Baročni kipi, ki so nekoč krasili stranski oltar posvečen Materi božji. 

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Slika v prezbiteriju, je bila pred drugo obnovo oltarna slika velikega oltarja. Sv. Mihael se bori s hudičem

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. S štukaturo obrobljena poslikava je iz 20. stoletja. Predstavlja sv. Mihaela, ki se bori s hudičem. Na desni strani kleči sv. Rok s svojim zvestim kužkom, na levi je evangelist sv. Marko z levom.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Leta 1960. so po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča cerkev drugič prenovili. Za to priložnost je slikar Stane Kregar prispeval vitraje za okna.

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Mihaela

Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Sv. Ana z malo Marijo. 

Grosuplje, stara in nova cerkev sv. Mihaela in ploščad kjer je bilo nekdaj pokopališče. Novo cerkev so zgradili sredi leta 1972. po načrtih arhitekta Janeza Fursta. Stara cerkev sv. Mihaela se prvič omenja leta 1662. Sprva gotsko cerkev, so leta 1896. prezidali in barokizirali. 

Grosuplje. Tu je bila nekoč kamnita hiša z lesenim napuščem. V njej je bila kovačija. Hišo so podrli in zgrajena je nova, drugačna. Ime je ostalo, v hiši pa se dogaja čisto nekaj drugega 🍕

Grosuplje, tržnica 

Grosuplje. Halštatski vodnjak na tržnici so postavili leta 2002. Krasijo ga štiri konjske glave, ki so krasile tudi halštatsko svastiko, ki so jo našli na Magdalenski gori. 

Grosuplje, pri tržnici. Toplar 💚

Grosuplje. Lesena brv speljana čez potok Grosupeljščica. Ob potoku je lepo urejena pešpot.

Grosuplje. Graščina oziroma dvorec Brinje in mlin, ki je stal ob potoku Grosupeljščica. V nadstropju je bilo stanovanje. Strugo potoka so prestavili in danes je ob mlinu travnik.

Grosuplje. Simpatičen vhod v mlin. Mlinar in mlinarica se nista smela preveč zrediti. Vhod je precej ozek. 😎

Grosuplje. Stari pripomočki za delo v mlinu.

Grosuplje. Graščino na Brinju so zgradili v prvi polovici 18. stoletja. Do danes je bila večkrat predelana in prezidana.

Grosuplje. Simpatičen paviljon ob lipovem drevoredu služi kot salon za hišne ljubljenčke.

Grosuplje, mesto kipov. Ob vhodu ali pa izhodu, odvisno kako se lotiš sprehoda, stoji kamnit kip Rojstvo iz leta 2004, ko je mesto Grosuplje, ob gradu Boštanj, pripravilo prvi kiparski simpozij.  Avtor je slovenski kipar Jiri Kočica.

Grosuplje. Krožišče s črnim konjem 

Grosuplje, mesto kipov. Kiparka Lučka Koščak je ustvarila tri monumentalne doprsne kipe iz cementa (eden je na desni in je izpadel iz kadra). Stojijo pri vstopu v mesto in nas lepo pozdravljajo 😊

Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim

Vir: voden ogled mesta

kamra.si

župnija Grosuplje

Register NKD