Dvorec Visoko - Franja in Ivan Tavčar

Visoko v Poljanski dolini je manjše naselje v občini Škofja Loka. Leži ob slikoviti Poljanski Sori. Tu si nasproti stojita dve, skoraj identični domačiji. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in mogočni toplar. Ena je Debeljakova domačija, ki je nastanjena, v enem od poslopij pa so uredili manjši hostel. Druga je, vsem bolj znana, Tavčarjeva domačija, oziroma dvorec Visoko. V njej so uredili muzej z bogato muzejsko zbirko, ohranili in restavrirali so stenske poslikave in odprli odlično slaščičarno s slaščicami, ki so jih poimenovali po junakih Visoške kronike.

Prva omemba domačije na tem mestu sega v 13. stoletje. Sredi 17. stoletja je domačijo kupil prvi Kalan, ki ga je pisatelj Ivan Tavčar ovekovečil v svojem zadnjem delu Visoška kronika. Kalanovi so tu gospodarili do konca 19. stoletja, ko sta domačijo kupila Franja in Ivan Tavčar. Tavčarjeva sta s pomočjo oskrbnikov nadaljevala s kmetovanjem, obenem pa je dvorec Visoko postal središče kulturnega in političnega življenja. Kot zanimivost, leta 1897 je na Visokem nastalo prvo teniško igrišče na slovenskem. 

V nekdanji obokani jedilnici je danes poročna dvorana, ki jo uporabljajo tudi za kulturne prireditve. Ohranjena je še delujoča črna kuhinja, nekaj posodja in pohištva. Nad dvorcem stoji grobnica družine Tavčar. Ob dvorcu so postavili orjaški spomenik sedečega Ivana Tavčarja (1851 - 1923), ki zre proti Poljanam, kjer se je rodil. Spomenik je delo kiparja Jakoba Savinška iz leta 1957. Finančno ga je podprl Tavčarjev daljni sorodnik iz Poljan in slovenski izseljenec iz Amerike, John H. Thatcher. Nič ne bi bilo narobe, če bi ob njem sedela tudi Franja Košenina Tavčar (1868 - 1938). Bila je vsestransko aktivna, podpornica slovenske kulture, sodelovala je v ženskem gibanju, bila je predsednica ali sodelavka v številnih ženskih društvih, skrbela je za izobrazbo deklet pa še kaj bi se našlo. 

Odlična ideja za izlet. V okolici dvorca Visoko so tudi številne pohodniške poti. Do tja se lahko pripeljemo z avtobusom iz Škofje Loke in si poleg dvorca ogledamo še čudovito Poljansko dolino. Naslednja postaja Poljane nad Škofjo Loko, dom slikarske dinastije Šubic. 😊

Dvorec Visoko, slaščičarna in tortica Presečnikove Mete. 🍰

Baročna cerkev sv. Volbenka od druge polovice 17. stoletja bdi nad Poljansko dolino.

Baročna kapelica iz druge polovice 18. stoletja s polkrožnim portalom, piramidasto streho in poslikavo loškega slikarja Antona Tuška (1725 - 1798). 

Poljanska Sora

Visoko pri Poljanah. Križišče. Desno do dvorca Tavčarjevih, naravnost do apartmaja Cvetje v jeseni, levo do Vrtovčevega doma.

Visoko pri Poljanah, Debeljakova domačija. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.

V sklopu Debeljakove domačije stoji čudovita nadstropna hiška. V njej so štirje turistični apartmaji pod skupnim imenom "Cvetje v jeseni".

Pot do domačije Tavčarjevih na Visokem vodi mimo Debeljakove domačije. Slednja še vedno služi svojemu namenu. Obe sta razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena.

Debeljakova domačija na Visokem. Nastala je v 17. stoletju. Stanovanjska hiša in gospodarski objekt sta povezana z zidom. Leta 1725 so hišo nadzidali. Z bližnjim toplarjem je Debeljakova domačija skoraj zrcalna slika dvorca Tavčarjevih. 

"Siva pot" povezuje Debeljakovo domačijo in dvorec Tavčarjevih

Čudoviti toplar na domačiji Tavčarjevih je bil zgrajen leta 1863.

Leta 1989, ko so obnavljali fasado so prezentirali nekdanjo kaščo. Ob hiši je zeliščni vrtiček.

Vhodni portal s kamnitim stopniščem v dvorec Visoko z baročno poslikavo in začetnicami J. K. Joseph Kallan

Dvorec Visoko z letnim vrtom, odlično slaščičarno in velikim srcem. 😊

Čudovita narava ob Poljanski Sori

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem na kapelici, v kateri je grobnica družine Ivana Tavčarja.

Franja in Ivan Tavčar sta imela eno hčer, štiri sinove, psa Feba, psičko Črto, kozlička Alija, srnico Milo in dva zajčka. Lahko si predstavljam, kako so se skupaj podili po tem čudovitem dvorišču. 🐶

Grobnica Franje in Ivana Tavčarja ter njunih ožjih družinskih članov. Zgrajena je v neogotskem slogu, leta 1922. Stoji ob gozdu, na manjši vzpetini blizu dvorca Visoko. 

Zanimivi obelisk z letnico 1921 ob grobnici Tavčarjevih.

Doprsni kip pisatelja Ivana Tavčarja je izdelal poljanski kipar Metod Frlic leta 2017. Starejši bronasti kip so ukradli neznanci.

Grobnica Tavčarjevih je obrnjena proti dvorcu Visoko. 

Gotsko zašiljen portal grobnice Tavčarjevih z umetelno kovano mrežo.

Gospod John H. Thatcher, ki je finančno podprl izdelavo Tavčarjevega spomenika, je bil pisateljev sorodnik iz Poljan, ki je odšel v Ameriko in tam obogatel. Po vojni je s hrano in oblačili pomagal ljudem iz Poljan. (loske-novice.si)

Mogočen spomenik za mogočnega pisatelja, politika in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Je delo kiparja Jakoba Savinška (4. 2. 1922, Kamnik - 17. 8. 1961, Kirchheim, Nemčija) Postavili so ga leta 1957 s pomočjo donatorja Johna H. Thatcherja, ki je na spomeniku tudi omenjen. Ivan Tavčar sedi na prestolu in zre proti rodnim Poljanam.

Rojstna hiša Ivana Tavčarja na Poljanah. Po domače Pri Kosmu. Naslikala jo je Angela Zupan.

Predstavitev Franje in Ivana Tavčarja. Informativne table v obokani veži s podatki o njunem življenju.

Franja Košenini Tavčar (1868 - 1938), borka za pravice žensk, humanitarka, mecenka, ustanoviteljica več klubov, žena Ivana Tavčarja in mati petih otrok. Leta 1925 je postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Kadar jo je spremljala, je bila Franja Tavčar vedno oblečena v slovensko narodno nošo.

Muzejska zbirka Franje in Ivana Tavčarja v pritličju dvorca Visoko

Stenska poslikava je delo furlanskih mojstrov iz leta 1726.

Stenska in stropna baročna poslikava nekdanje visoške jedilnice je bila odkrita in restavrirana leta 2015.

Stropna poslikava z reliefom

Relief na stropu današnje poročne dvorane

Leta 1726 so furlanski stavbarji obokali in poslikali prostor, ki je služil kot jedilnica. Danes je tu poročna dvorana.

Omara za shranjevanje živil

Portret zadnje uspešne gospodarice na Visokem iz družine Kalan, Ana Starman Kalan (1856 - 1886). Posestvo je zapustila sinu, ta pa ga je leta 1893 prodal Franji in Ivanu Tavčar.
 Originalna slika je delo Janeza Šubica iz leta 1880. Hrani jo Loški muzej Škofja Loka. Portret, ki visi v dvorcu, je po originalu izdelal loški slikar Pavle Bozovičar (1910 - 2001)

Pisatelj Ivan Tavčar nam je v svojem zadnjem delu Visoška kronika, zaupal, da je Polikarp Kalan kupil domačijo na Visokem z beneškimi cekini, ki jih je na krut način dobil v vojni. Za celo skrinjo jih je bilo. In še danes jih je kar nekaj v Kalanovem dvorcu. 😊 

Vir:

- informativne table v dvorcu Visoko

- zloženka Dvorec Visoko, Loški muzej Škofja Loka, 2016

- Register NKD

- poljanskadolina.com

Hrušica in Spominski park na Jesenicah

Od Hrušice do Jesenic. Peš seveda. Hrušica je majhno razpotegnjeno naselje ob vznožju Karavank. Spada v občino Jesenice. Najbolj znan Hrušičan je prav gotovo hokejist Anže Kopitar, ki svoj plošček uspešno premika na ameriškem ledu. Hrušica je znana tudi po predoru Karavanke, ki je leta 1906 povezal današnji državi Slovenijo in Avstrijo. Meri častitljivih 7.976 metrov. Pri načrtovanju je sodeloval švicarski arhitekt Albert Valli, ki si je na Jesenicah ustvaril družino in zgradil pravljično lepo secesijsko vilo nedaleč od gimnazije Jesenice. 

Od predora skozi Hrušico do Jesenic je približno pet kilometrov. Pot nas pelje skozi gozd in ob Titovi cesti do moje naslednje zanimivosti, to je Spominski park na Plavžu. Nekdanje jeseniško pokopališče so želeli pozidati, verjetno s stolpnico kot so te, ki obkrožajo park. Na srečo se je našel gospod Janez Pšenica, ki je to preprečil in nastal je Spominski park s kipi znanih krajanov, z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni, z vojaško kapelo in kostnico iz prve svetovne vojne, nastal pa je tudi pravi arboretum z okoli dvesto različnih dreves in grmovnic, sprehajalnimi potmi in klopmi za posedanje. Nešteto prostovoljk je v desetih letih ustvarilo to čudovito oazo narave in spominskih obeležij.

Železniški predor Karavanke nad Hrušico so zgradili leta 1906. Gradnjo so začeli leta 1900. Danes povezuje Slovenijo in Avstrijo. Dolg je nekaj metrov manj kot osem kilometrov. Pri načrtovanju predora je sodeloval arhitekt Albert Valli. Dva bunkerja na vrhu je kasneje prispeval okupator med vojno.

Spominska plošča padlim gasilcem v drugi svetovni vojni. Okroglo marmorno ploščo z zvezdo in imeni ter fotografijami padlih gasilcev so na pročelje Gasilskega doma na Hrušici postavili leta 1955.

Osnova čudovite in lepo obnovljene hiše sega v 19. stoletje. Ob njej so tudi gospodarska poslopja, saj je bila to nekdaj kmetija. Kasneje so v njej odprli gostilno in trgovino.

Pritlična hiška z dvokapno streho na čop in z lesenim zatrepom i gankom nosi letnico 1790. Hišo krasijo kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Hrušica.

Kapelica ob potoku Jesenica.

Potok Jesenica 

Spominski park na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 1. Stoji v predelu, ki se imenuje Plavž. Nekdanje jeseniško pokopališče so v drugi polovici 20. stoletja spremenili v Spominski park in arboretum, ki ga je zasnoval Janez Pšenica. Prostor je rešil načrtovane pozidave in ga skupaj z nešteto prostovoljkami v desetih letih spremenil v zeleno oazo z več kot dvesto različnih dreves in drugih rastlin. 

Detajl vhodnega portala Spominskega parka na Jesenicah v obliki peščene ure. Primerno tudi za počitek golobčkov. 😊

Spominski park Plavž na Jesenicah je botanični vrt v malem. Mimo cvetočih grmičkov in številnih dreves vodijo sprehajalne poti, na katerih so tudi klopi za posedanje.

Jesenice, Spominski park Plavž. Grob delavcev, ki so se ponesrečili pri gradnji železniškega predora Karavanke, 21. november 1904. (informacijska tabla)

Spominski park med jeseniškimi stolpnicami, zeleno srce mesta z več kot dvesto vrstami drevja in grmovnic.

Kamnito litopunkturno znamenje. Avtor Marko Pogačnik. Leta 1995 ga je postavilo Društvo mejnih ved.

Lepo urejeno in vzdrževano Grobišče dvainštiridesetih bork in borcev padlih v drugi svetovni vojni.

Padla v drugi svetovni vojni stara komaj 21 let 😢

Tone Čufar (1905 Jesenice - 1942 Šentvid pri Ljubljani). Bil je pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in novinar. Po njem se imenuje gledališče na Jesenicah. 

Spomenik delavcem jeseniške železarne in narodnim herojem: Matija Verdnik - Tomaž, Jože Gregorčič - Gorenjc, Anton Dežman - Tonček in Boris Žvan. Avtorja spomenika, ki je nastal leta 1988, sta arhitekt Gregor Velepec in akademski kipar Jaka Torkar. 

Doprsni kip, na visokem kamnitem podstavku, je izdelal akademski kipar Jaka Torkar.

Sredi cvetočih grmovnic, na visokem kamnitem podstavku, stoji doprsni kip dr. Aleša Stanovnika. Izdelal ga je kipar Evgen Guštin.

Vencelj Perko (1906 - 1991) je bil delavski zaupnik, prvoborec NOB in častni občan občine Jesenice. Avtor spomenika je akademski slikar in kipar Boni Čeh. 

Spominski park Jesenice. Vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni.

Vojaška kapela v Spominskem parku na Jesenicah. Zgrajena leta 1929. Ob vhodu so na steno pritrjene bronaste plošče z imeni padlih. Vhodna lopa ima na strehi kip angela delo kiparja Feliksa Tomana.

Arboretum v Spominskem parku na Plavžu.

Spominska kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Zgrajena med leti 1927 do 1929 po načrtih arhitekta Gerhardta Luchmana. Nad lopo je kip angela kiparja Feliksa Tomana iz istega obdobja.

Golobčki se hladijo v zavetju dreves.

Z leseno ograjico obdana cvetlična zasaditev tudi ob glavni ulici, ki pelje skozi Jesenice

Kosovo graščino je leta 1521 zgradil belopeški baron. Še dane je nad balkonskimi vrati ohranjen belopeški grb. Leta 1812 je graščino kupil trgovec Pavel Kos in jo obnovil v neorenesančnem slogu. Po njem so graščino poimenovali. Konec 19. stoletja zgradbo odkupi občina in v njej odpre ljudsko šolo. Med obema vojnama se vanjo vselijo uradi, sodišče in zapori. Danes je v tej čudoviti in razkošni zgradbi Muzej Kosova graščina. (gmj.si)

Modernistična večnadstropna zgradba z valjastimi prizidki je bila zgrajena leta 1935. Načrte je prispeval arhitekt Josip Costaperaria. Prvotno je bila v njej carinarnica, danes je tu sodišče. 

Jeseniške foto zgodbe:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: Informacijska tabla pred Spominskim parkom

Register NKD