Koštabona, uspavana lepotica

Koštabona je vasica v Šavrinskem gričevju, v zaledju Kopra. Strnjeno staro vaško jedro, s kamnitimi istrskimi hišami je videti kot uspavana lepotica. Ob našem obisku so bile slikovite, ozke ulice prazne. Žive duše nismo srečali, samo prijaznega koker španjela, ki si je želel družbe, in se nas je zelo razveselil. Nismo imeli prav veliko časa, zato sem ga samo malo "prečohala", potem pa smo se odpravili na ogled istrske arhitekture, čudovitih večinoma lepo vzdrževanih kamnitih hiš in kar treh srednjeveških cerkva, ki jih premore mala Koštabona.

Vse tri koštabonske cerkve so bile zgrajene v 15. stoletju, v 18. pa so dobile baročno podobo. Največja stoji na začetku vasi. Cerkev sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravja, je bila nekoč romarska, danes pa je župnijska cerkev. Legenda pravi, da je na tem prostoru stalo svetišče boginje zdravja Bone. Po njej naj bi vasica tudi dobila ime. Na sredini vasi stoji najmanjša med njimi, cerkev bl. Elia. Zgradba je bila zgrajena leta 1446. kot stanovanjska hiška. Leta 1742. so jo spremenili v svetišče, ki ga krasi leseni baročni oltar in kamniti okras v luneti vhodnega portala iz 18. stoletja. Zadnja v vrsti, stojijo namreč ob isti cesti, je cerkev sv. Andreja. Ohranjen je stari gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Cerkev krasijo trije leseni, baročni oltarji s kipi in slikami iz 18. stoletja.

Po ogledu čudovitih sakralnih spomenikov smo se odpravili še v Krkavče, kjer na žalost nismo videli boškarina Gajarda, smo si pa ogledali vaško cerkev sv. Mihaela, se sprehodili po vasici in se odpravili še na pozno kosilo na turistično kmetijo Mahnič, ki se nahaja v vasici Dragonja v piranskem zaledju.

Najlepša kamnita hiša v Koštaboni, po moji izbiri 😎

Doprsni kip duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča. 25 let je bil župnik v Koštaboni, rodil pa se je v Kubedu 20. maja 1913. 

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem. Cerkev sv. Kozme in Damjana v Koštaboni. Svetnika sta zavetnika zdravja.

Cerkev sv. Kozme in Damijana v Koštaboni. Zgrajena je bila okoli leta 1446. iz istrskega kamna. Obdaja jo kamnito obzidje. V 18. stoletju je notranjost dobila baročno opremo. 

Prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in gotska poslikava na sredini oboka, sta ostanek prvotne cerkve iz 15. stoletja. Današnji baročni glavni oltar je lesen. V osrednji niši je kip Marije z detetom. V stranskih nišah sta sv. Kozma in sv. Damijan. 

Stranski baročni oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Oltarno sliko je naslikal Bartolomeo Gianelli (1824-1894) iz Kopra. 

Baročni stranski oltar je posvečen sv. Trojici.

Lesena prižnica s kipom Mojzesa na baldahinu

Četrti baročni stranski oltar je posvečen Svetim mučenkam: sv. Luciji, sv. Katarini, sv. Apoloniji in sv. Agati. 

Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Restavrirani reliefi, na korni ograji, so krasili oltarne menze v cerkvi sv. Andreja. 

Oltarna slika prikazuje Jezusa z učencema na poti v Emavs

Križev pot in slika Zadnja večerja. Slednja je iz 17. stoletja.

Poslikan strop ladje

Stara osnovna šola v Koštaboni

Cerkev sv. Elia stoji v središču starega vaškega jedra Koštabone. V luneti nad glavnim portalom je Bog oče, nad njim pa trije angeli. 

Cerkev sv. Elia v Koštaboni, so zgradili leta 1742. Menda je na tem mestu stala njegova rojstna hiša. Majhna cerkev, nekateri ji pravijo kar kapela, je enoladijska z enim lesenim oltarjem in zvonikom na preslico

Zvonik na preslico cerkve sv. Elia

Glavni in edini, leseni oltar v cerkvi sv. Elia v Koštaboni. Na oltarju so leseni kipi treh diakonov. Na vrhu je sv. Elia s knjigo, ob straneh sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan s kamnom. Enake atribute oziroma simbole imajo tudi trije angeli nad vhodnim portalom. V središču je Žalostna Mati Božja ali tudi Marija sedem žalosti. 

Istrska arhitektura v Koštaboni

Kamnita hiša s širokim odprtim prehodom na notranje dvorišče in prijazen koker španjel pa radoveden tudi 😊

Cerkev sv. Andreja stoji na koncu Koštabone. Ob njej je tudi vaško pokopališče. Cerkev so postavili leta 1456. Od takratne cerkve je ohranjen gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Današnja podoba je iz leta 1723. ko je po takratni modi dobila baročno opremo. Cerkev je enoladijska in ima tri lesene baročne oltarje

Cerkev sv. Andreja, obzidje s kovanimi vrati in ohranjen gotski prezbiterij prvotne cerkve iz leta 1456.

Glavni baročni oltar v cerkvi sv. Andreja. Leseni oltar ima tri niše. V srednji je Marija z detetom, na levi je sv. Andrej s križem, na desni pa sv. Elia s knjigo v roki. 

Stranski baročni oltar z oltarno sliko, ki predstavlja "Snemanje Kristusa s križa". 

Oltarna slika drugega stranskega oltarja predstavlja "Jezusovo darovanje v templju". Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Andreja imajo tudi lesene menze. Nekoč so jih krasili reliefi, ki so danes restavrirani in jih lahko vidimo na korni ograji župnijske cerkve sv. Kozme in Damijana, ki stoji na začetku Koštabone. 

Enoladijska cerkev sv. Andreja. Na koru je viden del zvonika

Dokaj dobro ohranjene freske na zvezdasto rebrastem oboku iz 15. stoletja. Freske v nekdanjem gotskem prezbiteriju prikazujejo angele v molitvi. Danes je v prostoru zakristija.

Nagrobnik ob cerkvi sv. Andreja. Jakob Bukatič, kurat v Koštaboni. Umrl je leta 1835. (Del latinskega napisa na spomeniku)

Koštabona


Povezan enodnevni izlet po Sloveniji:

Osp in grad Strmec - Socerb

Kubed

Vir: voden ogled
zupnija-kostabona.rkc.si
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005

Kubed, staro vaško jedro na strmi skalnati vzpetini

Po obisku gradu Strmec - Socerb in vasice Osp, smo se odpravili v Kubed. Svoj sprehod in ogled razpotegnjene vasi smo pričeli na strateški skalnati vzpetini kjer stoji delno ohranjeno taborsko obzidje iz 15. stoletja, obrambni stolp, ki so ga, leta 1833, dogradili in spremenili v zvonik župnijske cerkve sv. Florjana. Območje, na katerem stojijo tudi kamnite stanovanjske hiše, se imenuje Grad. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1860. na pogorišču starejše cerkve iz konca 15. stoletja. Ostal je le gotski prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in freskami od katerih je večina nerazpoznavnih. Danes je v njem zakristija.

V Kubedu je veliko obnovljenih hiš, nekaj jih še čaka na vstajenje. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom in kmetijstvom, svoje pridelke pa ponudijo tudi na tako imenovanih Osmicah. Ob cesti stoji znana gostilna Jakomin. Tu je stala tudi osnovna šola, ki so jo ustanovili leta 1851. Poučevali so v slovenskem jeziku. Ta zavedna slovenska vas je imela konec 19. stoletja tudi čitalnico in bralno pevsko društvo Skala. Kulturno društvo Skala je dejavno tudi danes. Njihovi člani so nam kot Šavrinke in Šavrini zaigrali duhovite prizore o življenju in delu na tem delu Slovenske Istre.

Zanimiva primorska vasica z znamenitim obzidanim Gradom je vredna ogleda. Tudi za lakoto in žejo je v Kubedu dobro poskrbljeno. 😎

Ohranjen peterokotni obrambni stolp, ki je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp. Leta 1833. so ga povišali in spremenili v zvonik.

Ostanki tabora iz 15. stoletja v Kubedu. Na strateški točki, nad cesto, je stalo obzidano naselje s cerkvijo in obrambnimi stolpi. Nekaj od tega se je ohranilo do danes, predvsem obzidje. Predel se imenuje Grad.

Današnja cerkev sv. Florjana v Kubedu je bila zgrajena med leti 1850. do 1860. na pogorišču stare cerkve iz 15. stoletja. 

Šavrinke in Šavrini pred cerkvijo sv. Florjana v Kubedu

Zelo dobro ohranjena freska (verjetno sv. Andrej) v starem, gotskem prezbiteriju cerkve sv. Florjana, ki ni pogorel in ga danes uporabljajo kot zakristijo. Stara cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju, poslikana pa v začetku 16. stoletja. 

Freska na južni steni gotskega prezbiterija iz začetka 16. stoletja. Poslikave so zelo slabo ohranjene, tako da so liki v glavnem nerazpoznavni. 

Zvezdasto rombasto obokan stari gotski prezbiterij

Razpelo

Sv. Florjan

Slika Marija z detetom v starem prezbiteriju, danes zakristija cerkve sv. Florjana v Kubedu

Zakristijska omara

Slika, Marija z otrokom in svetniki, visi v prezbiteriju in je delo slikarja Zorzija Venture iz leta, 1598. 

Pieta

Cerkev sv. Florjana v Kubedu ima tri ladje, glavni oltar in dva stranska oltarja

Glavni kamniti oltar z lesenim kipom sv. Florjana zavetnika Kubeda, iz leta 1861.

Evangelisti na stropu prezbiterija

Orgle na koru

Stranski kamniti oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. 

Stranski kamniti oltar posvečen Materi božji.

Križev pot

Božji grob

Krstilnica

Kropilnik

Nadstropna kamnita hiša pod cerkvijo je župnišče

Pogled s strme skale na kateri stoji cerkev sv. Florjana

Vas Kubed ima tri območja, ki se imenujejo: Grad, Potok in Križišče. Na pokopališču stoji cerkev sv. Mihaela.

Pogled na kamniti most, ki so ga zgradili leta 1857.

Na začetku 14. stoletja so tu gospodarili Benečani. Vas je bila že obzidana, v 15. stoletju pa so jo Benečani še bolj utrdili saj je bila velika nevarnost turških napadov 

Ob cesti, na levi strani fotografije, stoji gostilna Jakomin. Tu je skoraj sto let stala šola, ki so jo leta 1943. požgali fašisti pa še kar nekaj hiš zraven 😢

Kamnito znamenje iz leta 1680. Obnovili so ga leta 2005.

Detajl kamnitega znamenja

Kubed - Grad - znamenje, zvonik 

Tihožitje z gugalnico 

Portal s tramom 

Nadstropna, triosna, kamnita hiša, obdana s suhozidom, kar kliče po lastniku, ki bi jo obnovil. 

Detajl kamnite hiše, zobčasti zaključni venec



Povezano, enodnevni izlet:

Osp in Socerb

Koštabona, uspavana lepotica

Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Srednjeveške freske v Sloveniji - Primorska, Janez Hofler, Družina, Ljubljana, 1997