Prikaz objav z oznako Cerklje na Gorenjskem. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Cerklje na Gorenjskem. Pokaži vse objave

ponedeljek, 8. julij 2019

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Najlepše ime za cerkev, ki sem ga kdaj slišala. Cerkev Marije Zvezde. Edina cerkev s tem imenom v Sloveniji stoji v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Današnja, enoladijska cerkev s petimi oltarji in z dvema mogočnima zvonikoma, je bila zgrajena leta 1854. Načrte je izdelal arhitekt in gradbenik Matej Medved (19.9.1796 Cerklje na Gorenjskem, kjer je tudi umrl 20.7.1865). Znan je po gradnji zahtevne kupole na stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.

Cerkev Marije Zvezde je posvetil škof Anton Martin Slomšek, leta 1854. Njegova podoba nas gleda z velikega vitraja v prezbiteriju. Cerkev je bila zgrajena na pogorišču cerkve iz leta 1560, tako da je vsa oprema, freske in slike, iz 19. stoletja, razen štirih baročnih kipov, ki stojijo na konzolah, v prezbiteriju. Ti so iz prve polovice 18. stoletja.

Leta 1865. so cerkev poslikali: Pavel Kunel, češki slikar, ki je živel v Ljubljani, je ustvaril oltarno sliko v prezbiteriju. Giacomo Brollo, je poslikal kupolo prezbiterija s prizori iz Marijinega življenja in brata Tomaž in Janez Fantoni, ki sta naslikala nastanek božje poti. Vzpetina kjer stoji cerkev ima tako romantično ime, Metuljski hrib. Metuljev nismo opazili, smo pa opazovali zadovoljne kravice, ki se niso prav nič zmenile za radovedne izletnike.

No, na tem romantičnem Metuljskem hribu so se že od nekdaj dogajali čudeži. Tisti zelo stari so upodobljeni na freskah v cerkvi. Dogajajo se še vedno. Župnik je omenil brata, ki sta bila sprta več desetletji in nekega dne sta se istočasno pojavila pred cerkvijo, vsak s svojo željo, da se z bratom spravi. In sta se. Za nejeverne Tomaže naj povem, da se je čudež zgodil tudi nam. Ko smo vstopili v cerkev Marije Zvezde, je bil dan oblačen in kisel, ko pa smo čez kakšno uro izstopili, nas je pričakalo čudovito sonce. Kar je res, je res. 😊

Slovenija, Štajerska
Romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip, Mati z otrokom, na vrhu stopnišča, ki vodi na ploščad pred cerkvijo.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar v prezbiteriju z oljno sliko Marije Zvezde. V desnici drži zemeljsko kroglo, z levico pa objema dete. Sliko je ustvaril češki slikar Pavel Kunl. Od leta 1844. pa do svoje smrti 1871. je živel in ustvarjal v Ljubljani.
Slovenija, Štajerska
Noe daruje zahvalno žrtev, na mavrici se mu prikaže Bog.
Slovenija, Štajerska
Relief v prezbiteriju z motivom, ki ga ne vidimo pogosto, sv. Ana z Marijo in Jezuščkom. 
Slovenija, Štajerska
Izraelci se rešijo v puščavi s pogledom na bronasto kačo
Anton Martin Slomšek
Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška, ki je 13. avgusta 1854. posvetil cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti, kakršno vidimo danes,
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok slavoloka. Osrednji medaljon prikazuje Marijino kronanje. Levi medaljon: Marija Zvezda se prikaže pastirjem. Medaljon na desni prikazuje prihod škofa Petra Seebacha na to čudežno mesto. 
Slovenija, Štajerska
Leseni stranski oltar posvečen sv. Uršuli. Ob njej sta kipa sv. Cecilije in sv. Neže
Slovenija, Štajerska
Na baldahinu prižnice stoji kip sv. vere s kelihom in križem v rokah. Ograjo krasi pet poslikanih medaljonov. 
Slovenija, Štajerska
Stranski, leseni oltar z oltarno sliko sv. Ane, ki uči brati malo Marijo. Naslikal Pavel Kunl. Na oltarju sta kipa sv. Barbare in sv. Katarine.
Slovenija, Štajerska
Krstilnica
Slovenija, Štajerska
Leseni podstavek prižnice
Slovenija, Štajerska
Oblečeni kip Marije z detetom je iz 16. stoletja, ko je v Novi Štifti nastajala Božja pot.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar posvečen sv. Jožefu, ob njem sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar posvečen sv, kralju Ožbaltu s kipoma sv. Alojzija in sv. Janeza Nepomuka.
Slovenija, Štajerska
Enoladijska prostorna cerkev Marije Zvezde je bila zgrajena leta 1854, na pogorišču cerkve iz leta 1560. Cerkev je zgradil slovenski arhitekt in gradbenik Matej Medved iz Cerkelj na Gorenjskem.
Slovenija, Štajerska
Župnišče Nova Štifta
Slovenija, Štajerska
Nova Štifta pri Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Ena kravica je zelo radovedna, drugo pa ne zanimamo niti slučajno 💚
Slovenija, Štajerska
Zidano gospodarsko poslopje
Slovenija
Spomenik NOB na prelazu Črnivec, kjer je danes naravna meja med občino Kamnik in občino Gornji Grad. 16. junija 1942. so borci Kamniškega bataljona, na tem mestu, uničili eno prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. 
Slovenija
Gostišče GTC 902 Črnivec. 902 je tudi nadmorska višina.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Solčavska Marija

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009




Vir:
Predstavitev cerkve tamkajšnjega župnika
Stegenšek Avguštin, Cerkveni spomeniki Lavantinske škofije, Dekanija Gornjegrajska, Maribor, 1905
novastifta.si
Wikipedia




četrtek, 6. december 2018

Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 
Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 
Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju
Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa
V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢
Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.
Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.
Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.
V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 
Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.
Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo
Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 
Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.
Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom
Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih
Novejša poslikava pod korom.
Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

8. Valvasorjev grad Bogenšperk



Vir:
Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008


sreda, 19. julij 2017

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Slovenija
Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.
Slovenija
V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎
Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.
Slovenija
Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja
Slovenija
Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)
Slovenija
V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi
Slovenija
Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)
Slovenija
Slovenija
Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj
Slovenija
Baročne orgle
Slovenija
Freska, Marijino kronanje
Slovenija
Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).
Slovenija
V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 
Slovenija
Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom
Slovenija
Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki
Slovenija
V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.
Slovenija
Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 
Slovenija
"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem
Slovenija
Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.
Slovenija
Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta







Vir: voden ogled
tourism-cerklje.si
Register NKD
Barok na Slovenskem