Šmartno pri Litiji in novogotska cerkev sv. Martina

Šmartno pri Litiji je manjše naselje in središče istoimenske občine. V središču naselja je impozantna cerkev sv. Martina, ki je s svojo opečnato fasado in visokima zvonikoma, vidna daleč naokoli. Cerkev so postavili leta 1901. na prostoru starejše in za polovico manjše cerkve. Načrte je izdelal graški arhitekt Adolf Wagner. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. Po njegovih načrtih je bila zgrajena tudi cerkev Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru. Gradbenik je bil Šved Gustav Tonnies (16. januar 1814. Stralsund, Švedska - 12. november 1886. Ljubljana), ki je že takrat vedel, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, zato se je v njej naselil in tudi sam, s svojim gradbenim podjetjem, prispeval k razvoju mesta. 😊

Cerkev sv. Martina je bila zgrajena in posvečena 15. septembra 1901. Do leta 1913. so jo opremili in poslikali. Oltarji, prižnica in ostala kamnoseška dela je opravil Feliks Toman. Veliki freski na stranskih stenah v prečni ladji sta izdelani na svež omet in sta delo ljubljanskega slikarja in restavratorja Antona Jebačina. Njegovo delo je tudi štirinajst postaj križevega pota, čudovita rastlinsko, cvetlična dekoracija in vitraji na oknih. Prava galerija v malem in vredna ogleda.

Sprehod po Šmartnem pri Litiji ni nič manj zanimiv kot sama cerkev. Staro vaško jedro v katerem se mešata stara in novejša arhitektura, nad vsem pa bdi, na manjši vzpetini, lep baročni dvorec v katerem domuje župnišče. 

Foto zgodba - Šmartno pri Litiji in neogotska cerkev sv. Martina:

Impozantna, opečnata, novogotska cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. 15. septembra 1901. jo je posvetil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Šmartno pri Litiji. Staro vaško jedro in opečnata, novogotska cerkev sv. Martina, ki je s svojima zvonikoma vidna daleč naokoli. Cerkev je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. 

Nadstropna hiša na levi strani je bila šola, od leta 1876. do 1963. Po obnovi je bila v hiši pekarna Žito. Danes je v njej, med drugim tudi knjižnica

Šmartno pri Litiji. Nadstropna hiša, ki jo krasijo pilastri in kamniti portal nosi letnico 1853. V pritličju je Gostilna pri Gabrielu, v nadstropju je stanovanjski del.

Vogalni leseni gank v nadstropju Gostilne pri Gabrielu

Gostilna pri Gabrielu, čudovit kamniti portal z ornamenti. Na sklepniku je letnica 1853.

Šmartno pri Litiji. Visoko pritlična, pet osna hiška s stopniščem in kovano ograjo. Pokrita je z dvokapno streho, v osrednji osi je frčada. Najverjetneje iz prve polovice 20. stoletja. 

Šmartno pri Litiji. Lesen portal, vhod v gospodarsko poslopje

Šmartno pri Litiji. Baročni dvorec na manjši vzpetini, v starem vaškem jedru, je župnišče.

Detajl baročnega župnišča v Šmartnem pri Litiji

Obnovljeno gospodarsko poslopje iz prve polovice 20. stoletja. Spodnji del je zidan, zgornji je lesen. Pokriva ga dvokapna streha na čop.

Pritlična, sedem osna hiša s frčado je Gostilna pri Mačku. Obratuje že vse od leta 1906. in prehaja iz roda v rod. 

Rojstna hiša slovenskega dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma. Rodil se je 2. avgusta 1901.

Šmartno pri Litiji. Društveni dom. V njem je od leta 1907. delovalo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. V domu je bilo gledališče in knjižnica. Prirejali so različne športne dogodke, mladinske tabore in druge prireditve. Še najbolj živahno je bilo v domu med obema vojnama. (smartno.si)

Baročna kapela Ecce homo s kamnitim portalom, nišo na pročelju in zvonikom je bila postavljena v 18. stoletju. Danes jo ima v najemu pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Ikonostas, lesena z ikonami poslikana pregrada v kapeli Ecce homo, ki jo je najela pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni stoji na pokopališču. Postavili so ga okoli leta 1920.

Šmartno pri Litiji. Staro gospodarsko poslopje je spremenjeno v lep gostinski lokal ob ulici Pungart.

Šmartno pri Litiji. Detajl pročelja cerkve sv. Martina s fresko v timpanonu na kateri sv. Martin deli svoj plašč z revežem. Vse freske in poslikave, v cerkvi sv. Martina, je med leti 1912. do 1913. ustvaril ljubljanski slikar in freskant Anton Jebačin (11. marec 1850. Ljubljana - 4. september 1927. Ljubljana

Šmartno pri Litiji. Doprsni kip zdravnika, dramatika in pripovednika Slavka Gruma so v njegovem rojstnem kraju postavili 1. avgusta 2021. Najnovejšo pridobitev kraja je ustvaril kipar Anže Jurkovšek. Slavko Grum je mladost preživel v Novem mestu. Kot zdravnik je deloval v Zagorju ob Savi kjer je 3. avgusta 1949. mnogo prezgodaj umrl. Pokopan je v Novem mestu. Med bolj znanimi deli je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo je napisal leta 1929. 

Šmartno pri Litiji. Davorin Hostnik (14. september 1853. vasica Podroje v občini Šmartno pri Litiji - 26. marec 1929. Rilsk, Rusija) Bil je učitelj, publicist in prevajalec. 1879. leta je odšel v Rusijo kjer je na gimnaziji poučeval jezike. Tam si je ustvaril družino. Imel je pet otrok, tri hčere in dva sinova. Je avtor prvega slovensko-ruskega slovarja. Doprsni kip v Šmartnem pri Litiji je darilo Rusije slovenskemu narodu, kot piše na podstavku. 29. maja 2019. je spomenik odkril zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov. (sl.wikipedia.org)

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami in tlorisom v obliki križa. Križni oboki s cvetličnimi motivi.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Kamniti glavni oltar s kipom sv. Martina in angeli, v prezbiteriju je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman (1855-1939). Oltar so postavili leta 1900. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. V prečni ladji je ljubljanski slikar Anton Jebačin naslikal dve veliki freski. Prva je nastala leta 1912. Marijino kronanje, v zgornjem delu in njen grob z apostoli v spodnji polovici freske. Freska v dveh delih prikazuje zemeljski in nebesni del.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar Brezmadežne je delo Feliksa Tomana. Ob Brezmadežni sta še sliki sv. Alojzija in sv. Barbare. Slike so nastale na Dunaju izpod čopiča slikarja Kastnerja. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Tudi ta oltar s slikami na topolovem lesu sta ustvarila ista mojstra kot oltar Brezmadežne. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. Druga freska v prečni ladji je nastala v letu 1913. Na njej je slikar Anton Jebačin naslikal Sveto Trojico. V spodnji polovici so patroni različnih podružnic in panorama Šmartna pri Litiji. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Križev pot, vseh štirinajst postaj križevega pota je narejeno v fresko tehniki, to je slikanje na svež omet. Slikar Anton Jebačin je cerkev poslikal v letih 1911. in 1913.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - tudi kamnita prižnica je delo kamnoseka Feliksa Tomana iz leta 1901.

Vitraji v cerkvi sv. Martina, v Šmartnem pri Litiji.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv Martina. Nagrobne plošče, ki so vzidane v steno kapele pri vhodu v cerkveno ladjo, so najstarejši del cerkve. Trije nagrobniki so iz 16. stoletja. Prenesli so jo iz stare cerkve.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Leta 1901. so ob vhodu postavili dva kropilnika, delo Feliksa Tomana. Izdelana sta iz istrskega marmorja, podstavka pa sta iz kraškega marmorja. Tudi pisano tlakovanje cerkve je iz začetka 20. stoletja.

Kraji v bližini:

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Litija Airways

Vir: Andreja Žigon, Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1980

Register NKD

obcina.smartno.si

obrazisrcaslovenije.si

Valvasorjev grad Bogenšperk

Renesančni grad Bogenšperk, stoji na dobrih štiristo metrih visokem griču, v bližini Litije. Obdajata ga park in gozd. Prava idila za grajske poroke, ki so tu na prvem mestu. Tudi gostinstvo je dobro zastopano. Celoten grad pa je spremenjen v muzej, v katerem si lahko ogledamo številne etnološke zbirke in se seznanimo z življenjem in delom najpomembnejšega lastnika gradu, polihistorja in avtorja Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Take sreče kot jo je imel grad Tuštanj, grad Bogenšperk ni imel. Popolnoma so ga izropali. Kar niso odnesli zadnji lastniki Windischgratzi, ki so grad zapustili po kapitulaciji Italije, leta 1943, so razgrabili "dobri ljudje" po vojni. Ostala je samo ogromna Valvasorjeva knjižna omara, ki se je zaradi velikosti ni lotil nihče.

Grad Bogenšperk je postavila plemiška družina Wagen, v začetku 16. stoletja. Imenovali so ga Wagensperg. Tekom desetletij je grad dobil slovensko ime, ljudje so ga poimenovali Bogenšperk. To ime je uporabil tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske in tako je še danes.

Grad je od nastanka do danes zamenjal precej lastnikov. Za nas najpomembnejši graščak je bil vsekakor polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je bival na gradu od leta 1672. do 1692, ko je zaradi velikih dolgov moral grad prodati in se preseliti v Krško. Na gradu je ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze s katerimi je opremljena tudi Slava vojvodine Kranjske.

Po drugi svetovni vojni je bila na gradu vojaška bolnišnica. Leta 1949. pa so se, v popolnoma opustošen grad, vselili jezuiti iz samostana sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah. Leta 1972. se je občina Litija lotila temeljite obnove propadajočega gradu. V njem začnejo prirejati poroke, pridruži se tudi gostinska dejavnost in kasneje muzej. Za vodenje in upravljanje grajskih dejavnosti, leta 1998. ustanovili Javni zavod Bogenšperk. Ko so vse lepo uredili pa je grajski kompleks, leta 2001. prevzela na novo ustanovljena občina, Šmartno pri Litiji.

Grad Bogenšperk je odlična izbira za enodnevni izlet. Mi smo se na našem enodnevnem izletu po Moravški dolini in Zasavju, ustavili kar devetkrat in tako smo že komaj čakali na zadnji postanek v Šmartnem pri Litiji, kjer nas je čakala odlična večerja. 😎

Grb rodbine Valvasor.

Grad Bogenšperk so zgradili na začetku 16. stoletja. 

Janez Vajkard Valvasor (1641. Ljubljana - 1693. Krško). Njegov kip, pred vhodom v grad Bogenšperk, so postavili leta 1991. 

Kamniti kip Neptuna v grajskem parku.

Grad Bogenšperk obdaja gozd in čudovit park

Arkadni hodnik v nadstropju

Pogled z grajskega dvorišča proti izhodu v park

Eden od štirih traktov gradu Bogenšperk s stolpičem z uro

Grajsko dvorišče obdajajo štirje trakti

Najstarejši del gradu Bogenšperk je stolp z vogalnim pomolom na konzolah. Tu je tudi vhod v muzej z bogatimi etnološkimi zbirkami

Gotsko okno in relief Marije z detetom

Danes poročna dvorana, nekoč Valvasorjeva knjižnica. V knjižni omari, ki jo na srečo ni bilo lahko odnesti, kar se je zgodilo z ostalim grajskim pohištvom, je hranil okoli 10.000 knjig iz cele Evrope. 

Grajska kapelica

Lončena peč

Leseni kasetni strop

Poslikan strop v okrogli sobani

Janez Vajkard Valvasor je bil star 31 let, ko je leta 1672. kupil grad Bogenšperk in se vanj naselil s svojo, danes bi rekli mladoletno, ne vem kako se je reklo v njegovih časih, še ne 14-letno ženo Ano Roso Grafenwergovo. Na gradu mu je rodila devet otrok

Pohištvo s katerim je Valvasor opremil grad Bogenšperk, je zadnji lastnik, sredi druge svetovne vojne, naložil na vagon in ga želel odpeljati. Toda karma je bila močnejša, vlak so bombardirali in tako je bilo tudi pohištvo uničeno

Pohištvo, ki danes krasi sobane gradu Bogenšperk, je iz 17. in nam pričara čas, ko je tu bival Valvasor s svojo družino.

Na gradu Bogenšperk hranijo originalno Valvasorjevo knjigo  iz leta 1681. Knjiga z naslovom Theatrum mortis humanae tripartitum je bogato ilustrirana z znamenitimi Valvasorjevimi bakrorezi. Knjiga je razmišljanje o smrti in minljivosti življenja. 

Črnilnik iz 17. stoletja

Valvasorjeva delovna soba. Vanjo je dal vgraditi štiri kamnite stebre, o čemer je pisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

Vir: voden ogled gradu
bogensperk.si
Brošura: Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, 2007