Prikaz objav z oznako park. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako park. Pokaži vse objave

nedelja, 6. oktober 2019

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Naše raziskovanje prelepe Notranjske smo nadaljevali na gradu oziroma dvorcu Snežnik. Stoji ob vznožju istoimenske gore, obdan z gozdovi, za katere Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske iz 17. stoletja pravi, da segajo vse tja do Turčije. Današnja podoba dvorca je iz 19. stoletja, prav tako čudovit park z drevoredi, ki ga obdaja. Na srečo je dvorec preživel vojno vihro pa tudi povojno, ko je iz številnih gradov in dvorcev izginila skoraj vsa oprema. Danes je v dvorcu muzejska zbirka s čudovitim pohištvom, slikami in drobnimi predmeti, ki pripovedujejo zgodbo o življenju plemiških družin, ki so tu občasno bivale.

Okoli dvorca in manjšega jezera je speljana sprehajalna pot, s katere se vidi tudi vhod v jamo Mali Obrh. Tu izvira tudi potok z enakim imenom. Jama ni odprta za obiskovalce. Ob robu parka stojijo gospodarska poslopja, tu so bila tudi stanovanja za vodje gozdarjev. V eni od zgradb je delovala prva slovenska gozdarska šola. Na posestvu so imeli tudi vrtnarijo v kateri so vzgojili Snežniško vrtnico. Po drugi vojni se je skoraj povsem izgubila. Na srečo jo je nekdo našel in v botaničnem vrtu Volčji Potok so jo uspešno razmnožili, tako da danes ponovno krasi grajski park. Gospodarska poslopja so danes bolj ali manj neizkoriščena. Nekoč je bilo tu gostišče, ki je bilo znano po odličnih kremšnitah, baje so bile boljše od tistih slavnih, na Bledu.

Po ogledu dvorca in parka smo se odpravili na pozno kosilo v Žerovnico. To je mala a zelo lepa in slikovita vasica v osrčju Notranjske. Nadstropne hiše so nanizane na obeh straneh ceste, za njimi pa so dvorišča, gospodarska poslopja in širna polja. Vas na eni strani omejuje potok Žerovnščica, na katerem je bilo nekoč kar nekaj mlinov, na drugi strani pa čudovita Herblanova kašča za katero pravijo, da je stara častitljivih štiristo let.

V Žerovnici je poskrbljeno tudi za izletnike. V vasi je turistična kmetija ter gostilna in pizzerija, da o naravi niti ne govorim. Mi smo obiskali slednjo, kjer so nam postregli z odlično hrano, ki je lepo zaokrožila nepozaben izlet po deželi Notranjski.

Slovenija, Notranjska
Grad Snežnik stoji skoraj na koncu Notranjske. Čudoviti grad kot ga vidimo danes je nastal v drugi polovici 19. stoletja. Grad je obnovila nemška plemiška družina Schonburg-Waldenburg.
Slovenija, Notranjska
Grad Snežnik obkroža velik park v katerem ponovno uspeva lepa Snežniška vrtnica
Slovenija, Notranjska
Snežniška vrtnica je bila vzgojena v snežniški vrtnariji, v drugi polovici 19. stoletja
Slovenija, Notranjska
Jezero ob gradu Snežnik. Okoli gradu je speljana slikovita sprehajalna pot.
Slovenija, Notranjska
Grajski izvir Malega Obrha.  Za kamnitim pročeljem se skriva kraška jama z enakim imenom. Dolga je 305 metrov in globoka 69 metrov. Jama ni odprta za obiskovalce. (katasterjam.si)
Slovenija, Notranjska
Okrogli stolp, s stožčasto streho, skriva polžasto stopnišče.
Slovenija, Notranjska
Grajski park je tudi danes lepo urejen in vzdrževan. 
Slovenija, Notranjska
Kot lastniki prvotnega gradu, ki je bil precej manjši od današnjega lepotca, se omenjajo gospodje Snežniški. Po njih se grad tudi imenuje. Skozi stoletja so se tu vrstile pomembne kranjske plemiške družine: Lamberg, Scheyer, Eggenberg, Auersperg - turjaški grofje, Lichtenberg in zadnja pred nacionalizacijo, Schonburg-Waldenburg. (zloženka grad Snežnik, Narodni muzej Slovenije, 2018)
Slovenija, Notranjska
Kamnita skulptura žabe v parku gradu Snežnik
Slovenija, Notranjska
Ničelni kamen, ki stoji v parku gradu Snežnik, so postavili okoli leta 1910. Označeval je izhodiščno točko snežniških gozdnih poti. 
Slovenija, Notranjska
Štirivrstni lipov drevored so posadili konec 19. stoletja
Slovenija, Notranjska
Gospodarsko poslopje gradu Snežnik je danes bolj prazno. Od leta 1867. do 1875. je na posestvu delovala prva slovenska gozdarska šola
Slovenija, Notranjska
Lovski in polharski muzej
Slovenija, Notranjska
Konec 19. stoletja je ob gradu Snežnik, nastal obsežen kompleks gospodarskih poslopij in stanovanj za gozdarje
Slovenija, Notranjska
Nekdaj obrambni stolp in notranji leseni gank
Slovenija, Notranjska
Vstopimo v notranjost gradu Snežnik. Stara železna vrata imajo še danes vidne sledi sulic in drugega orožja.
Slovenija, Notranjska
Luiza in princ Jurij Schonburg Waldenburg. Zakonca, ki imata velike zasluge za današnji videz gradu Snežnik. Portreta, olje na platnu, sta nastala leta 1910, na podlagi njunih fotografij iz leta 1871.
Slovenija, Notranjska
Grb plemiške družine Schneeberg, ki naj bi bili prvi znani lastniki gradu Snežnik. Po njih je grad dobil ime.
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Turška sablja iz časa turških vpadov.
Slovenija, Notranjska
Portreta dveh plemičev v grajski jedilnici
Slovenija, Notranjska
Leseni strop v biljardni sobi, danes je tu poročna dvorana
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Portret princa Hermana izdelan leta 1910. Bil je zadnji plemiški lastnik dvorca Snežnik. 
Slovenija, Notranjska
Obokan in poslikan strop v eni od sob
Slovenija, Notranjska
Čudovito pohištvo, ki danes krasi muzejske sobe, je bilo last grajske plemiške družine.
Slovenija, Notranjska
Spalnica z bidermajerskim pohištvom.
Slovenija, Notranjska
Detajl lončene peči 
Slovenija, Notranjska

Slovenija, Notranjska
Del sobe zakrit s poslikanim paravanom je bil rezerviran za "kopalnico"
Slovenija, Notranjska
V drugem nadstropju gradu Snežnik se nahaja Egipčanska soba oziroma salon. Opremljen je s secesijskim pohištvom in okrasjem v duhu takratne "egiptomanije". 
Slovenija, Notranjska
V Egipčanski sobi je čudovita skrinjica, zaradi velikosti bi ji lahko rekli kar skrinja, za nakit. Na pokrovu je bronast kipec plavalke.
Slovenija, Notranjska
Salon z baročnim pohištvom in slika na zidu z motivom kužka.
Slovenija, Notranjska
Ste za partijo šaha? Šahovska mizica je pripravljena
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Kamnit tlak v sobani v pritličju, ki je najstarejši del gradu Snežnik
Hladilna skrinja iz konca 19. stoletja in lep šopek snežniških vrtnic
Slovenija, Notranjska
Kamnita Herblanova kašča, stoji pod cerkvijo sv. Pavla, v Žerovnici na Notranjskem. 
Slovenija, Notranjska
Pravi "cuker" med kaščami je čudovita, dobro ohranjena in vzdrževana Herblanova kašča v Žerovnici na Notranjskem. 
Slovenija, Notranjska
Staro vaško jedro Žerovnice na Notranjskem, sestavljajo dve vrsti nadstropnih hiš ob cesti. Zasnovano je bilo sredi 19. stoletja. Za hišami so polja in travniki, Lepa vasica. Vaško jedro zaključuje Herblanova kašča.
Slovenija, Notranjska
Ob stopnišču, ki vodi do potoka Žerovnščica, stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni iz Žerovnice in okolice. Spomenik je pokončna naravna skala. Postavili so ga leta 1959. Zasnovala sta ga arhitekta Anton Bitenc in Alenka Lenarčič.


Enodnevni izlet na Notranjsko:


Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov





Vir:
voden ogled gradu Snežnik
stareslike.cerknica.org
sistory.si/Iz zgodovine snežniške graščine



ponedeljek, 6. maj 2019

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Vila Mirasasso
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt krasijo številni kipi
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta, Sežana
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mahorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mahorčič.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Park in palača sodišča iz leta 1892.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD