Grad Sevnica in Lutrovska klet

Odpravili smo se na enodnevni umetnostno - zgodovinski izlet v Sevnico, Brestanico in Krško. Rdeča nit izleta je bila renesančna poslikava gradov in palač v omenjenih mestih.

V okroglem stolpu sevniškega gradu smo si ogledali poslikavo 'Štirje letni časi', iz začetka 18. stoletja. Odkrili so jo leta 1963, ko so odstranili pet plasti beleža, verjetno je bila še kakšna več. Poslikavo so obnovili šele leta 1977. 

Posebna znamenitost Sevnice pa je Lutrovska klet. Stoji pod gradom, izven grajskega obzidja. Nadstropna zgradba, iz druge polovice 16. stoletja, se ponaša s številnimi freskami. Predvidevajo, da je bil poslikan celoten prostor. Ohranile so se freske v delu kjer stoji pridigar. V katoliški cerkvi bi rekli, da je to prezbiterij. Luteranska cerkev svoja svetišča vidi kot en prostor. 

Osrednja freska na oboku je Poslednja sodba. Na steni je, kot nekakšna oltarna slika, Križani. Ob njem pa apostoli, evangelisti, preroki, svetniki, angeli, tudi taki z mučilnimi orodji. Kar se tiče ženskih svetnic je v tem svetišču bolj kriza. Ženske so zastopane na polkrožnem loku kot pametne in nespametne device. Karkoli že to pomeni. 😎

Naslednji postanek: Brestanica in grad Rajhenburg.

Pogled z gradu na staro mestno jedro Sevnice, na župnijsko cerkev sv. Nikolaja, na srednjeveško cerkev sv. Florjana iz 15. stoletja, na strnjen niz stanovanjskih hiš in reko Savo

Grad Sevnica z atrijskim dvoriščem

Grad Sevnica. Groteska. Poslikan strop križnega hodnika v drugem nadstropju gradu.

Grad Sevnica. Arkadni hodnik v drugem nadstropju gradu, kjer je imela svoje prostore grajska gospoda

Grad Sevnica. Arkadni hodnik v prvem nadstropju. Tu so bivali malce manj pomembni od tistih v drugem nadstropju. Poslikava je skromnejša 😎

Jesen, poznobaročna poslikava v okroglem stolpu sevniškega gradu.

Rajsko jabolko

Del freske 'Štirje letni časi'. Druženje v čudovitem grajskem parku.

Freska 'Pomlad'

Grad Sevnica. Pečnica s podobo grajske dame

Grad Sevnica. Ana Elizabeta Auersperg, rojena Moscon (1632-1694).Originalno sliko, neznanega avtorja, hrani Posavski muzej Brežice.

Na sevniškem gradu domuje Grajsko lutkovno gledališče.

Grad Sevnica. Kamniti lev, ki se objema s svojim repom in poševna kalifornijska Kalocedra. 

Lutrovska klet iz 16. stoletja po zunanjem videzu bolj spominja na gospodarsko poslopje. Nadstropna stavba z obzidjem in kamnitim vhodnim portalom stoji pod sevniškim gradom in je že od nekdaj svetišče.

Obzidje ob Lutrovski kleti je bilo del svetišča. Tudi ta prostor je bil pokrit s streho

Pritlična hiška vpeta v obzidje Lutrovske kleti

Lutrovska klet, Sevnica. Polkrožni lok na stropu svetišča s podobami pametnih in nespametnih devic. 😎

Lutrovska klet, Sevnica. Križani, stenska poslikava, kot glavni oltar.

Lutrovska klet, Sevnica. Svetišče ni imelo razkošnih oltarjev. Prezbiterij in ladja sta enoten prostor. Krasijo ga poslikave, ki so bile na robu propada. Na srečo so pristojni uspeli restavrirati večino poslikav.

Lutrovska klet, Sevnica. Največja je stropna freska s prikazom Poslednje sodbe

Lutrovska klet, Sevnica. Okoli osrednje poslikave, Poslednja sodba, so nanizane podobe evangelistov, apostolov, prerokov, svetnikov in angelov. 

Lutrovska klet, Sevnica. Angeli z mučilnimi orodji.

Pogled na staro mestno jedro Sevnice

Vir: voden ogled

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.

Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 

Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 

Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije

Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo

Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom

Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 

Šentrupert na Dolenjskem

Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 

Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...

Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 

Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.

Gotska zakramentalna hišica

Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 

Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo

Cerkvene klopi je načel zob časa. 

Prižnica

Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 

Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 

Sv. Andrej na sklepniku

Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.

Spovednica

Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah

Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.

Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca. 

Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije

Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo

Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami

Sončna ura na pročelju cerkve

Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo

Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 

Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.

Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:

Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001

slovenia-heritage.net 

slovenska-biografija.si

Register NKD