Sveta Gora - Marijino svetišče

Marijino svetišče stoji na vrhu 682 metrov visoke gore, ki se je sprva imenovala Skalnica. Legenda pravi, da se je leta 1539. mladi pastirici Uršuli prikazala Marija in ji naročila naj pove ljudstvu, da ji na tem mestu postavijo hišo in jo prosijo milosti. Pastirici niso verjeli, še celo zaprli so jo. A vsakokrat je Uršula čudežno izginila iz ječe. Če ne oblast, so pa ljudje začeli verjeti, da se na Gori dogajajo čudeži. Sami so na Skalnici postavili leseno kapelo s kipom kamor so romali in molili.

Že leta 1540. je tudi posvetna oblast začela verjeti v čudeže, ki se dogajajo na Gori in izdala dovoljenje za gradnjo cerkve. Štiri leta kasneje je oglejski patriarh cerkvi podaril Marijino milostno podobo. Leta 1717. so podobo kronali na Travniku v Gorici in z nekaj selitvami je še danes na ogled in tolažbo v glavnem oltarju. 

Čudeži na Gori niso uspeli rešiti Svetišča pred reformami cesarja Jožefa II. Na dražbi je prodal cerkev in samostan. Rešili so le Marijino milostno podobo in jo skrili v Solkanu. Čez sedem let vse prav pride in tako je po tem času svetišče rešil cesar Franc II. Marijina milostna podoba se je vrnila na Goro. S prostovoljnimi prispevki so obnovili svetišče. Leta 1907. je papež Pij X. podelil cerkvi naslov bazilika.

V prvi svetovni vojni je bila bazilika uničena. Novo so zgradili in leta 1932. tudi posvetili, Italijani. Po Rapalski pogodbi je Sveta Gora pripadla Italiji. Bazilika kot jo vidimo danes je iz tistih časov, saj je v drugi svetovni vojni ostala nepoškodovana.

Danes je na Sveti Gori mir, tišina in lepota, za verujoče in neverujoče. Naj bo vedno tako. Z Gore so čudoviti razgledi na Julijske Alpe, na reko Sočo, Solkan in sosednji Sabotin pa še bi lahko naštevali. V sklopu Marijinega svetišča je tudi štiristo let staro gostišče, ki nudi dobro hrano in odlično kavo. Vsekakor veliko razlogov za obisk Svete Gore.

Marijino svetišče na 682 metrov visoki Sveti Gori nad Solkanom in reko Sočo.

Na tem mestu so postavili cerkev v prvi polovici 16. stoletja. Kljub čudežih, ki so se dogajali na Gori pa cerkev ni imela veliko sreče. Največje razdejanje je doživela leta 1786, ob prepovedi delovanja, ki jo je izdal cesar Jožef II. Delno se je podrla, uničili so tudi romarsko pot na Goro, uspeli pa so rešiti milostno podobo, ki danes krasi glavni oltar. Tudi v prvi svetovni vojni ji ni šlo nič bolje. 

Leta 1907. je papež Pij X. podelil Marijini cerkvi na Sveti Gori, status bazilike. O tem priča tudi kamniti papeški grb nad glavnim vhodom.

Vodnjak

Glavni oltar z milostno Marijino podobo v središču. Obredno kronanje Marijine podobe se je dogajalo v Gorici, na Travniku (danes Piazza della Vittoria), 6. junija 1717. 

Marijino svetišče na Sveti Gori krasijo čudoviti vitraji. Izdelani so bili leta 1939. v Trentu, po načrtih profesorja Corrompaia iz Benetk.

Križev pot je nekdaj krasil frančiškansko cerkev v Brežicah. Ko so jo porušili, so slike z baročnimi okvirji prenesli na Sveto Goro

Stranski oltar sv. Jožefa

Vitraj s podobo Antona Martina Slomška in misijonarja Friderika Barage

Kapela in oltar nadangela Mihaela. Oltarno sliko je ustvaril akademski slikar in grafik Rudi Pergar. Na stenah so votivne podobe, ki jih je v Marijinem svetišču še veliko.

V kapeli sv. Mihaela je tudi grobnica kardinala Jakoba Missie. Rojen 30.6.1838. Hrastje-Mota pri Radencih. Umrl 24.3.1902. v Gorici. Bil je slovenski nadškof, kardinal, teolog in filozof. Jakob Missia je prvi Slovenec, ki je postal kardinal.

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega

V Marijinem svetišču je grobnica zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej

V Kapeli prikazanja je serija slik pod skupnim imenom "Opus brat", slikarke Marije Bersan Mašuk

Čipka s podobo kronane Marije. Na njej je letnica 1939.

Umetelno izdelan kovinski lestenec v Kapeli prikazanja. Leta 2000. so kapelo obnovili po načrtih Plečnikovega študenta, arhitekta Danila Fursta.

Glavni Marijin oltar v Kapeli prikazanja. Podstavek na stebru ima latinski napis iz 17. stoletja, ki govori o nastanku Marijinega svetišča. V prevodu: "Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti." (solkan.si)

Slika v kapeli prikazanja "Marijino prikazanje Uršuli" je nastala leta 1922. slikar Clemente Del Neri. Marija se je prikazala mali pastirici Uršuli, ko je ta na gori Skalnici, pasla svoje ovčice. 

Kapelica za prižiganje sveč se nahaja ob baziliki. Zgradili so jo leta 1998. po načrtih novogoriškega arhitekta Jelka Valenčaka. Mozaik "Obisk treh kraljev" je delo slikarke Marte Jakopič Kunaver.

Križi romarjev, ki so svoj križ pustili na Sveti Gori 😎

Kip sv. Frančiška Asiškega stoji na ploščadi pred Marijino baziliko. Postavili so ga leta 2014. Prepleteni kip je delo kiparke Katje Smerdu.

Frančiškanski samostan na Sveti Gori. Od leta 1996. je v njem tudi Marijanski muzej.

Nekdanji romarski dom obnavljajo. V njem bodo uredili družinski center, dom za duhovne vaje in bivališče za redovnice.

Pogled s Svete Gore na vas Grgar

Sveta Gora, pogled na mogočni Sabotin

Tudi restavracija na Sveti Gori je častitljive starosti. Njeni začetki segajo v drugo polovico 17. stoletja

Sveta Gora, spominska plošča padlim slovenskim vojakom na Soški fronti

Troje svetišč: Sveta Gora nad Solkanom, Stara Gora nad Čedadom in Marijino Celje v Goriških Brdih

Tudi kozicam je všeč na Sveti Gori

Razgledna točka na obronkih Svete Gore. Pogled na Solkanski most, reko Sočo, Solkan in delček Nove Gorice.

Detajl spomenika posvečen padlim na Soški fronti

Spomenik posvečen padlim vojakom na soški fronti. Ob spomeniku je danes razgledišče na reko Sočo in solkanski most, v prvi svetovni vojni pa so tu potekali hudi boji z ogromno padlimi. Spomenik je leta 2020. postavila vlada republike Madžarske v spomin madžarskim vojakom, ki so padli na soški fronti.

Podobno:

Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte 

Romarska cerkev Marijino Celje

Vir: voden ogled

p. Bernard Goličnik, Sveta Gora, frančiškanski samostan Sveta Gora, Nova Gorica, 2005

solkan.si

Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Črna Marija z detetom

Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času

Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.

Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.

S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja. 

Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu. 

Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 

Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje

Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.

S freskami poslikana slavoločna stena

Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.

Freska na oboku prezbiterija

Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja

Stranski baročni oltar

Križev pot v obliki reliefa

Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo

Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.

Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki

Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata

Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.

Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom

Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 

Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem

Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 

Mali trg s kamnitim vodnjakom

Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...

Arkadni hodnik pod cerkvijo

Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta

Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše

Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku

Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Vir: voden ogled 

zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom