Prikaz objav z oznako Ljubljana. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ljubljana. Pokaži vse objave

nedelja, 13. avgust 2023

Šentjakob ob Savi, župnijska cerkev sv. Jakoba in arhitekt Jože Plečnik

Šentjakob ob Savi je naselje na robu Mestne občine Ljubljana. Spada v Četrtno skupnost Črnuče. Do tja se lahko zapeljemo z avtobusom LPP številka 21 in 12D. 

Naselje je dobilo ime po župnijski cerkvi sv. Jakoba. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Za ljubitelje arhitekta Jožeta Plečnika je obisk cerkve skoraj nujen. Notranjost krasijo dela, narejena po Plečnikovih načrtih za kaznilniško kapelo v Begunjah na Gorenjskem. Slednjo so novi povojni oblastniki barbarsko porušili, kljub temu da je bila kar dvakrat zaščitena kot kulturna dediščina. Sestram usmiljenkam, ki so vodile takratno Žensko kaznilnico, je uspelo rešiti majhen del umetnin in te je leta 1974 arhitekt Jože Kušar, malce po svoje umestil v župnijsko cerkev sv. Jakoba. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Čez cesto in mimo tovarne Belinka, na majhni vzpetini, stoji mogočni kmečki dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja. Pod eno streho je združen bivalni in gospodarski del pa gostilna tudi, že od nekdaj. 😊


Slovenija, Ljubljana
Plečnikov tabernakelj. Arhitekt Jože Kušar (1940, Ljubljana) je pri obnovi šentjakobske cerkve pogumno posegel v Plečnikove načrte. Tako je spremenil tudi tabernakelj. Odstranil je Pengovove kipe. Venec s križem, ki stoji na vrhu je bil del medeninaste vaze.  

Slovenija, Ljubljana
Prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba. Osrednji gigantski kip Jezusa je delo kiparja Franceta Goršeta (26. 9. 1897, Zamostec - 2. 8. 1986, Golnik)

Slovenija, Ljubljana
Del nekdanje Plečnikove večne luči danes služi kot krstilnik. Tako si je zamislil arhitekt obnove Jože Kušar.

Slovenija, Ljubljana
Originalen Plečnikov svečnik v katerega arhitekt obnove ni posegel. Mizica je delo domačega mojstra.

Slovenija, Ljubljana
Plečnikov veliki lestenec v prezbiteriju in poslikava slikarja Simona Ogrina iz leta 1913. Lestenec ima v premeru štiri metre, 36 rubinastih steklenih posodic za žarnice, nosilne verige so potiskane s starokrščanskimi kristogrami.

Slovenija, Ljubljana
Plečnikova vaza

Slovenija, Ljubljana
Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška

Slovenija, Ljubljana
Križev pot, prva in druga postaja

Slovenija, Ljubljana
Stenska luč. Plečnik, da ali ne, to je zdaj vprašanje 😊

Slovenija, Ljubljana
Leta 1974 je arhitekt Jože Kušar po svoje uredil prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Uporabil je nekaj Plečnikove opreme iz kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo uspele rešiti sestre usmiljenke. Čudovit tabernakelj, svečniki, vaza, del nekdanje večne luči služi kot krstilnica in ogromen lestenec. Veliki kip Kristusa je delo kiparja Franceta Goršeta. Ob njem so ohranjeni kipi iz stare šentjakobske cerkve.

Plečnikov lestenec, delo pasarskega mojstra Žmavca. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Novodobni stranski oltar sv. Štefana z ohranjenimi kipi stare, v potresu 1895 poškodovane cerkve.

Stranski oltar sv. Roka

Plečnikov lestenec krasi ladjo župnijske cerkve v Šentjakobu ob Savi.

Vitraj s podobo sestre usmiljenke in Plečnikov lestenec v cerkveni ladji.

Ena redkih Plečnikovih stvaritev, ki jih arhitekt obnove ni predrugačil, so svečniki. Oltarno mizo krasi čudovit prt z vezenimi gorenjskimi nageljni.

Orgle

Župnijsko cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi so zgradili po potresu leta 1895. Zgradili so jo leta 1899. Del starega zvonika so povišali. Cerkev je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah na Gorenjskem.

Križani na zunanji strani cerkve sv. Jakoba

Stara nagrobna plošča vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba. Na njej je letnica 1780.

Stara nagrobna polkrožna plošča z listnatim ornamentom na vrhu in pokritima posodicama na dnu, vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba.

Baldahin nad glavnim vhodom v cerkev sv. Jakoba in freska Srca Jezusovega nad njim.

Detajl umetelno izrezljanih lesenih vrat vhodnega portala.


Hiša ali postojanka, v kateri bivajo tudi sestre usmiljenke. Njihove prednice so bile med vojno pregnane iz Begunj. Od tam so rešile vsaj del Plečnikove dediščine, ko jo lahko danes občudujemo v cerkvi sv. Jerneja.

Kamnito znamenje ob poti proti cerkvi sv. Jerneja.

Naselje Šentjakob ob Savi spada v Mestno občino Ljubljana. Z vsemi kozolci vred. 💜

Gostilna Pečnikar. Podolžna hiša, zgrajena konec 19. stoletja, je bila sprva pritlična gostilna, kasneje so nadzidali še stanovanjski del. Ob gostilni stoji hišna kapelica.

Hišna kapelica sv. Družine ob gostilni Pečnikar

Sveta Družina. Detajl hišne kapelice.

Kapelica s kovinsko ograjo.

Kmečki dvorec zgrajen v obliki črke U. Nekdaj gostilna in tudi danes je v njem gostilna. Mogočna zgradba pod svojo streho združuje bivalni in gospodarski del. Zgradili so jo v drugi polovici 18. stoletja.

Osliček nujno potrebuje družbo. 💜

Na travniku.

Mačji lepotec, mladiček 💜

Črno beli mačji mladiček 💜


Vir:

brezmadezna.com, Slovenska družba Lazaristov

Register NKD
Hvala prijaznemu gospodu duhovniku, ki mi je odprl cerkev in mi razkazal Plečnikove umetnine.

nedelja, 9. maj 2021

Vila Zlatica in ljubljanski župan Ivan Hribar

Danes, 9. maja 2021, ko praznujemo obletnico osvoboditve in konca druge svetovne vojne, je Ljubljana odprla obnovljeno vilo nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Secesijska vila na Cesti 27. aprila 47, je bila zgrajena leta 1909. Ivan Hribar jo je kupil leta 1919. ko je bil veleposlanik v Pragi. Ko se je z ženo Marijo in hčerko Zlatico vselil v vilo je dogradil prizidek, po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie, ki gleda na čudovit vrt in si v nadstropju uredil delovno sobo.

Dr. Zlatica Hribar je vilo Zlatica podarila Sloveniji, z željo, da se v njej postavi muzej v spomin na njenega očeta in človeka, ki je zelo veliko storil za mesto. Od leta 2000. skoraj dvajset let je vila propadala. Pohištvo in ostale predmete, ki jih je Hribarjeva celo življenje skrbno varovala je hranil Mestni muzej.

Zdaj se je vse to združilo v celoto in lahko si ogledamo kakšno je bilo bivališče meščanske družine v prvi polovici 20. stoletja. Ob enem bo tu domoval Forum slovanskih kultur z različnimi razstavami. Vredno ogleda.

Slovenija
Obnovljena vila Zlatica. Zgrajena je bila leta 1909. Nadstropno secesijsko vilo je kupil ljubljanski župan Ivan Hribar, leta 1918. H vili je dal dograditi prizidek, ki gleda proti vrtu.

Slovenija
Vrtna uta, ob njej je bila topla greda.

Slovenija
Ob vili Zlatica teče potoček

Slovenija
Knjižna omara v delovni sobi Ivana Hribarja. V vsaki sobi vile Zlatica stoji drugačna lončena peč. Ena lepša od druge.

Slovenija
Delovna miza ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Slovenija
Knjige iz bogate knjižnice Ivana Hribarja hrani NUK in Slovanska knjižnica. Danes so v knjižne omare postavili zbirko 100 slovanskih romanov. V prenovljeni vili bo domoval Forum slovanskih kultur.

Slovenija
Poslikava stene na stopnišču vile Zlatica

Slovenija
Pečnica, detajl lončene peči

Slovenija
Pogrinjek za čaj

Slovenija
Soba za počitek in druženje. Na sliki je Hribarjeva hčerka Zlatica in njena mama Marija Hribar. Sliko je naslikal Vlaho Bukovac (4. julij 1855. Cavtat - 24. april 1922. Praga). Slika je nastala leta 1922. se pravi v letu, ko je slikar umrl.

Slovenija
Delček kuhinje Hribarjevih

Slovenija
Jedilnica z jedilno mizo pod sliko Ljubljane.

Slovenija
Edina avtentična luč v vili Zlatica je v jedilnici. Pohištvo, slike in dodatki so bili last družine Hribar.

Slovenija
Karikatura Ivana Hribarja, delo Hinka Smrekarja.

Slovenija
S figurami okrašena posoda za sadje iz porcelana

Slovenija
Fotografije male Zlatice Hribar. Po njej je Ivan Hribar poimenoval vilo na Cesti 27. aprila 47, v Ljubljani

Slovenija
Igrača male Zlatice, štedilnik in posodice

Slovenija
Spalnica Zlatice Hribar

Slovenija
Fotografiji Ivana Hribarja in njegove druge žene Marije Hribar Goričan. V škatli je camera obscura. 

Slovenija
Razkošno tri delno ogledalo v spalnici Zlatice Hribar

Slovenija
Torbica Zlatice Hribar

Slovenija

Slovenija
Vsaka hiša ima ropotarnico, tudi vila. 😊 Lesena skrinjica z nogicami podjetja Ronson

Slovenija
Notranjost zaklonišča, ki ga je dal zgraditi Ivan Hribar na začetku druge svetovne vojne, leta 1940.

Slovenija
Zaklonišče z datumom postavitve 15. maj 1940. in začetnici Ivana Hribarja I.H.

Slovenija
Prvotno so bila okna obdana z rdečo opeko. Ob prenovi so tudi opeko prebarvali. Edini 'minusek' k prenovi, vila Zlatica je res čudovita.

Podobno:

Obnovljena Plečnikova hiša