Kostnica pri cerkvi Gospa Sveta

Najstarejša zgradba Marijinega svetišča Gospa Sveta, je osmerokotna romanska krstilnica iz 13. stoletja. Ljudje so ji rekli tudi, pogansko svetišče. Kasneje so oktogon preuredili v kostnico ali karner, kamor so prenesli kosti iz prekopanih grobov. V prvem nadstropju pa je bila kapela sv. Mihaela.
Okoli leta 1500, so kostnico obzidali z dvonadstropnim, gotskim arkadnim hodnikom. Dvajset let kasneje pa so hodnike še poslikali s freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Nekatere so se ohranile do danes.

Osmerokotna stavba je najstarejša izmed obstoječih v Marijinem svetišču Gospa Sveta. Romanska krstna kapela je bila zgrajena v 13. stoletju. Kasneje so v pritličju uredili kostnico, v prvem nadstropju pa kapelo sv. Mihaela. Gotska arkadna hodnika so postavili okoli leta 1500. 

Leta 1521. so stene oktogona poslikali s freskami, s prizori iz Jezusovega življenja.

Reliefna plošča, na stebru gotskega oboka, na kostnici

Vhod v kostnico

Vhod v Božji grob

Arkadni hodnik v pritličju kostnice. V obdobju gotike, so kostnici prizidali arkadni hodnik, v dveh nadstropjih. 

Za obrambo pred turškimi vpadi, je bilo Marijino svetišče obdano z močnim obzidjem in obrambnim stolpom, na katerem so še danes vidne strelske line. Lesena forma viva je prav gotovo iz novejše zgodovine :) 

Reliefna kamnita plošča, na kostnici

Vzidan kropilnik, na visokem kamnitem podstavku, pred vhodom v Božji grob

Pogled, skozi arkadni hodnik, na južni vhod v cerkev Gospa Sveta

Umetnostno kovan predmet na steni, ob vhodu v kostnico

Zaključek na nižji kamniti ograji

Dekanijska hiša v Marijinem svetišču

Del obzidja, ki je varovalo Marijino svetišče pred napadi

Kapiteljska hiša. Danes jo uporabljajo za različna srečanja in prireditve. Nad prehodom je kip Marije z detetom.

Marijin steber v prednovoletnem času :) Na visokem stebru stoji Marijin kip iz marmorja. Postavili so ga leta 1672.

Ploščad pred Marijinim svetiščem v prednovoletnem času

Povezano: Cerkev Gospa Sveta

Vir: kath-kirche-kaernten.at

Zunanjost cerkve Gospa Sveta - Maria Saal

Po ogledu notranjosti mogočne gotske cerkve Gospa Sveta, si velja ogledati južno cerkveno steno. Na njej je pravi lapidarij z nagrobniki in okrasnimi kamni. Tu najdemo nagrobne plošče iz rimskega Virunuma pa tudi srednjeveške nagrobnike. Krščanski in poganski spomeniki, stojijo tu drug ob drugem v miru in slogi.
Med najlepšimi ploščami je tista iz rdečega marmorja, ki prikazuje Marijino kronanje. Ta srednjeveški spomenik je podaril salzburški škof Lenart, leta 1510. Doma je bil iz Hodiš, na Koroškem, zato je dobil spomenik ime, Hodiški nagrobnik.

Lapidarij na južnem zidu cerkve Gospa Sveta, z nagrobniki iz rimskega Virunuma pa tudi srednjeveški so med njimi. Nad njimi je slikar naslikal ogromno cerkveno fresko

Gotski svetilnik iz leta 1497. Na tem prostoru je bilo nekdaj pokopališče. V njem je gorela luč, kot pravi molitev " ... večna luč naj jim sveti."

Hodiški nagrobnik iz rdečega marmorja, prikazuje Marijino kronanje

Rimska nagrobna plošča

Relief rimskega poštnega voza s konjsko vprego

Južna stena cerkve Gospa Sveta, združuje krščanske in poganske spomenike

Reliefni prizor iz Trojanske vojne, Ahil vleče Hektorja

Nagrobna plošča

Nagrobna plošča z razpelom iz rdečega marmorja

Relief volkulje z Romulom in Remom

Reliefna plošča pred južnim, stranskim vhodom v cerkev

Tako lepe novoletne okraske so imeli pred Marijinim svetiščem, v prednovoletnem času


Povezano: Cerkev Gospa Sveta

Vir: kath-kirche-kaernten.at

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal

Pravijo ji Mati vseh slovenskih cerkva. Vendar ta veličastna in čudovita cerkev danes ne stoji na slovenskih tleh. Ponosna stoji na Gosposvetskem polju, na avstrijskem Koroškem. Imenuje se, Gospa Sveta oziroma cerkev Marijinega vnebovzetja in po avstrijsko, Maria Saal.
Predhodnico današnje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest.
Cerkev, kot jo vidimo danes, je bila postavljena v prvi polovici 15. stoletja. Mogočna triladijska cerkev, s prečno ladjo in čudovitimi oboki ter dvema zvonikoma, ki se ponašata z največjim koroškim zvonom, cerkev v kateri se prepletata gotika in barok, z vsemi kipi in poslikavami ter oltarji, je res vredna ogleda.
Foto zgodba notranjosti cerkve in nekaj zunanjosti

Gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja, na Gosposvetskem polju, iz prve polovice 15. stoletja. Dva zvonika, vidna daleč naokoli, se ponašata z najstarejšim zvonom na Koroškem, iz leta 1687.

Čudovita, gotska cerkev pri Gospe Sveti je tako velika, da ni šla na eno fotografijo :) Morala sem narediti dve. Tudi zunanjost cerkve ni nič manj zanimiva od notranjosti. Obdana je s številnimi nagrobnimi ploščami, reliefi, srednjeveškimi kamni ...

Kamniti gotski svetilnik, datira v leto 1497. Stal je na nekdanjem pokopališču, danes pred stranskim vhodom v cerkev Gospa Sveta

Mrežasto rebrasti obok srednje ladje in pogled na kor z baročnimi orglami iz leta 1735.

Stranski oltar

Glavni baročni oltar iz leta 1714.  V središču je kip Matere božje z Jezusom, nastal okoli leta 1425. Ob straneh sta kipa apostolov Petra in Pavla ter dveh svetnikov, Gregorja in Ruperta.

Mrežasto rebrasti obok na prečni ladji. Ohranilo se je tudi nekaj poslikave.

Lepo ohranjena poslikava stropa

Stenska poslikava iz leta 1928. Jezus rešuje Petra, slikar Herbert Boeckl. Komu je podoben Peter :) 

Gotski krilni oltar sv. Jurija, datira v leto 1526. Ob straneh sta sv. Ana, mati Device Marije in Jezusova babica ter sv. Osvald oziroma Ožbolt

Mogočni steber v mogočni cerkvi

Stenska freska v prezbiteriju, je freska Treh kraljev. Je najstarejša freska, nastala je leta 1435.

Baročna prižnica

Štukatura in poslikava oboka stranske kapele

Vitražno okno s podobo

Stoječi kropilnik

Vhod na dvorišče svetišča in prezbiterij cerkve z zunanje strani

Detajl dekanijske hiše

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal, je današnjo, gotsko podobo, z dvema stolpoma, dobila v 15. stoletju. Zidali so jo s kamni iz Virunuma, rimsko ime za Celovec.


Izlet na avstrijsko Koroško: 

Vrba, ob Vrbskem jezeru

Muzej lutk Elli Riehl

Vir: kath-kirche-kaernten

Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, Marjan Zadnikar, Mohorjeva založba, 1988.