Kroflnov mlin in Feltrinova špenglerija

Ob vznožju hriba Kozjek in ob potoku Bistri Graben, stoji obnovljeni Kroflnov mlin in gospodarsko poslopje. V sredini petdesetih let 20. stoletja, je mlin še deloval, žal pa danes ni več tistega najpomembnejšega dela mlina, to je mlinsko kolo.  Kroflnov mlin spada med najstarejšo ohranjeno profano dediščino v Kozjem. Hišo so temeljito obnovili, v njej pa si je možno ogledati etnološko zbirko predmetov in starega pohištva, ki so ga uporabljali stanovalci, konec 19. stoletja pa do sredine 20. stoletja, ko je mlin prenehal z delovanjem in začel svoj propad.
Družina, ki je tu živela, se je ukvarjala tudi s kleparstvom. Imeli so svojo špenglerijo, kleparsko delavnico. Kakšna je bila, si lahko ogledamo v pritličju gospodarskega poslopja.

Kroflnov mlin stoji ob vznožju hriba Kozjek in ob potoku Bistri Graben

Stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje so obnovili leta 2000. 

Gospodarsko poslopje ima vkopano in zidano pritličje ter leseno nadstropje z gankom. V pritličju so uredili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v špangleriji, kleparski delavnici

Potok Bistri Graben in začetek starega trškega jedra

V petdesetih letih 20. stoletja, je Kroflnov mlin še deloval. Danes je le še muzejski spomin na neko obdobje

Dimnik

Obnovili so vse lesene in kovinske dele oken 

V nadstropju, na pročelju stanovanjske hiše, je niša s kipcem Matere Božje

Leseni most, čez potok Bistri Graben, vodi na dvorišče nekdanjega mlina

V stanovanjski hiši, je na ogled etnološka zbirka predmetov in starega pohištva, ki so jih tu uporabljali stanovalci, konec 19. in na začetku 20. stoletja. Obnovljen štedilnik v kuhinji Kroflnovega mlina

V vsako domačijo je spadala tudi kmečka peč

Stropna luč s krožnikom

Bivalno - spalni del Kroflnovega mlina, z vso opremo, ne manjka niti poročna fotografija

Črna kuhinja

V nadstropju gospodarskega poslopja, prirejajo različne občasne razstave

Orodje kleparjev, etnološka zbirka

Etnološka zbirka, Feltrinova špenglerija ali kleparska delavnica

Okno na gospodarskem poslopju

Komu zvoni :)

Kleparsko orodje


Povezano: Kozje, staro trško jedro

Kozje, staro trško jedro

Kozje, druga postaja našega enodnevnega izleta na Kozjansko. Pisni viri ga prvič omenijo leta 1016, danes pa je sedež občine Kozje, ki leži v osrednjem delu Kozjanskega.
Staro trško jedro Kozjega je majhno a polno naravnih in kulturnih znamenitosti in zanimivosti. Obdajajo ga reka Bistrica, potok Bistri graben, ob katerem je obnovljen stari mlin pa še ribnik imajo. Skratka, tudi za rekreacijo je poskrbljeno.
Poleg omenjenega Kroflnovega mlina, so v Kozjem uredili tudi Muzejsko učilnico z opremo iz časov Kraljevine Jugoslavije. Iz šole smo se odpravili naravnost v zapor, ki je na našo srečo samo del muzejskih zbirk, ki jih ponuja Kozje.
Velja omeniti tudi osrednji trg, pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja in ob potoku Bistri graben, na katerem je kar nekaj pomembnih spomenikov. Spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni, spomenik izgnancem, spominsko obeležje vojne za Slovenijo, na trgu je tudi grobnica padlim borcem.

Ribnik v Kozjem

Ob kozjanskem ribniku

Kozje, staro trško jedro

Hiša z vogalno nišo, s kipom Marije. Hišni portal ima letnico 1833. Nadstropji sta bili nadzidani okoli leta 1930. 

Čudovit gank, obrnjen na dvoriščno stran

Pritlična hiša, s poudarjenimi okenskimi okvirji, okrašenimi z levjimi glavami. Lesena, vhodna vrata so še prvotna. Hiša je bila zgrajena na začetku 20. stoletja

Kozjanski maček se sonči in pozira pa še radoveden je :) 

Ohranjena lizena, na dvonadstropni hiši, iz leta 1850.

Skozi Kozje teče potok Bistri Graben

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, so postavili leta 1926. Stoji v središču starega trškega jedra.

Dvorec Kozje so zgradili sredi 19. stoletja, na prostoru kjer je od sredine 17. stoletja stala graščina

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje

Zvonik, cerkve Marijinega vnebovzetja, iz 17. stoletja

Spominska plošča, na pročelju cerkve Marijinega vnebovzetja. Johann Anton Schmidt je bil posestnik in trški trgovec

Sončna ura

Spomenik in grobnica, padlim v drugi svetovni vojni. 

V hiši, kjer je bila, od leta 1805. do 1882., prva kozjanska šola, si danes lahko ogledamo muzejsko učilnico, ki jo je avtor Marjan Manček poimenoval, Šola moje mame. 

Detajl, železne peči, ki je vzidana v steno, tako da je lahko ena peč ogrevala dve sosednji celici v kozjanskem zaporu.

Za kuliso starih, obnovljenih hiš, v starem trškem jedru, se skriva stara jetnišnica, ki so jo preuredili v muzej. 

Grb občine Kozje

Cerkev sv. Eme, stoji izven starega trškega jedra in je del romarske poti sv. Eme.


Izlet na Kozjansko: Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Vir: voden ogled

tic-kozje.si