Treviso in impresionisti

Treviso leži ob reki Sili, v italijanski deželi Benečiji. Staro mestno jedro je obdano z visokim obzidjem. V mesto vodi troje monumentalnih vhodov. Prepredeno je s kanali, ki jih tvori reka Sila, zato mu pravijo tudi mesto na vodi - citta d'acqua. Središče mesta je Gosposki trg - Piazza dei Signori, ki je v teh dneh še posebno živahen saj se je začel veseli december.
Treviso ima slikovite trge, baziliko in več manjših cerkva, ob vodnih kanalih so nanizane palače, sicer ne tako veličastne kot v Benetkah pa vendar lepe in okrašene z zanimivimi detajli, v različnih arhitekturnih slogih. Ne manjka se kavarnic pa tudi galerij in muzejev ne. Še posebno je oblegan muzej, v nekdanjem samostanu sv. Katarine, kjer bo vse do sredine aprila 2017, na ogled evropska slikarska razstava Zgodba impresionizma. Slovenskih impresionistov na razstavi ni, je pa na ogled postavljenih 120 del iz različnih stopenj impresionizma, predvsem francoskih slikarjev.
Kar precej razlogov za izlet v Treviso.

Muzej Santa Caterina v Trevisu se nahaja v prostorih nekdanjega samostana. Muzej umetnosti gosti razstavo Zgodbe impresionizma. Na ogled bo vse do sredine aprila 2017.

Arkadno dvorišče samostana z železno skulpturo konja. Ob njem je cerkev sv. Katarine

Ohranjena stara freska v arkadnem hodniku samostana

Križni hodnik z manjšim parkom in vodnjakom

Zanimiva skulptura, na pročelju hiše, je narejena iz žice

Samostanska cerkev sv. Katarine

Sedeči lev. Detajl mogočnih vrat San Tomaso, ki vodijo v staro mestno jedro Trevisa

Treviso je mesto na vodi. Velika lesena kolesa pomagajo pri hitrejšem pretoku vode po kanalih

Znamenitost Trevisa je tudi Ribja tržnica na otoku. Otok je nastal v 19. stoletju, ko so z nasutjem združili tri manjše otoke. Tudi race mlakarice obožujejo Ribjo tržnico 😊

Galerija

Trg San Vito z vodnjakom

Trg, Piazza San Vito z istoimensko cerkvijo 

Pieta, vogalna niša s kipom

Vse se blešči, veseli december v Trevisu

Piazza dei Signori, lahko bi prevedli v Gosposki trg, s Prefekturo in Mestnim stolpom, je središče starega mestnega jedra

Veliko palač, v starem mestnem jedru Trevisa, krasijo arkadni hodniki

Beneško gotska trifora palače dei Ricchi iz 15. stoletja

Slika Pieta

Treviso, mesto na vodi. Skozi staro mestno jedro se vijejo številni kanali, ki jih tvori reka Sila, ob kateri leži mesto

Mestni vodnjak na levjih tacah

Del srednjeveške hiše s poslikavami

Palazzo dei Trecento - Palača tristotih. Imenuje se tudi Pallazo della Ragione. Zgradili so jo v 12. stoletju

Detajl palače Trecento z renesančno triforo in grbi

Trg neodvisnosti, Piazza Indipendenza z monumentalnim spomenikom, ki je posvečen padlim za domovino. Ustvaril ga je kipar Luigi Borro (1826-1880). Na trg so ga postavili leta 1875, dobrih deset let po plebiscitu leta 1866, ko so razglasili priključitev Benečije h Kraljevini Italiji. (scultura.veneto.eu) Na trgu je doma tudi trgovina Benetton

Čudovita vogalna palača v beneško gotskem slogu. Ulica, Via Martiri della Liberta

V isti ulici je tudi Loggia dei Cavalieri. Zgradili so jo v zadnji četrtini 13. stoletja. Namenjena je bila srečanjem, druženju, razpravljanju, pogovorom takratnega plemstva. Namen je tudi danes skoraj enak, le da se danes tu druži mladina 😎

Značilnost Trevisa so številni arkadni hodniki. Eni bolj razkošni, kot je ta, drugi malo manj

Simpatična kavarnica

Renesančna palača s konzolnim pomolom

Palača latinskega humanizma, palača Bortolan je namenjena kulturnim dejavnostim. Nahaja se na Rivieri Garibaldi

Relief na palači Bortolan

Univerzitetni most, Ponte dell'Universita, je most za pešce, ki povezuje bregova ob reki Sili. Most ima štiri stožčaste stolpe. Plečniku bi bil všeč 😉

Univerzitetni most preko reke Sile v Treviso. Leseni most je mestu podaril arhitekt Paolo Portoghesi, leta 2001, v okviru Fondacije Cassamarca (tribunatreviso.gelocal.it)

Železna skulptura, kanal ob Univerzitetnem trgu

Vodnjak na manjšem trgu ob univerzi

Cerkev San Leonardo. Njeni začetki segajo v 14. stoletje. Današnjo cerkev so večkrat predelali

Detajl vodnjaka na trgu San Leonardo. Zgrajen je bil v letu 1929.

Pogled iz kavarne v sendvičarno 😉 tramezzini

Katedrala sv. Petra ima sedem kupol

Na obeh straneh monumentalnega stopnišča sta postavljena leva, čuvaja katedrale. Izdelana sta iz rdečega veronskega marmorja. Eden je na levi strani in me spominja na Egipt in Kleopatro ...

... drugi pa na desni strani

Začetki katedrale (duomo) sv. Petra segajo v šesto stoletje. Mogočne jonske stebre so dodali v 19. stoletju

Krstilnica s stolpom, kampanile, ki ni smel biti višji od beneškega

Foto zgodbe iz Italije:

Verona

Videm - Udine

Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Kostanjevica na Krki, je edino slovensko mesto, ki leži na otoku. Na otok vodita dva glavna, lesena mostova, kasneje so na sredini otoka postavili še dva stranska, ki povezujeta otok z novejšim delom mesta pa tudi s travniki in polji onkraj Krke.

Mestne hiše, vile in gospodarska poslopja so nanizani ob dveh glavnih in vzporednih ulicah. Ulica talcev in Oražnova ulica, nekoč Veliki in Mali plac. Na severni strani otoka stoji najstarejša stavba v Kostanjevici na Krki. To je cerkev sv. Jakoba, ki sega v začetek 13. stoletja. Na južni strani je še ena, manjša, cerkev sv. Miklavža.

Po obeh ulicah se lahko krožno sprehodimo in občudujemo profano in sakralno dediščino mesta

Idilična narava ob reki Krki, na Dolenjskem

Kostanjevica na Krki je majhno mesto na otoku. S kopnim jo povezujejo čudoviti leseni mostovi.

Kolo zaigrajmo ... Ples dreves in Forma viva. Skulptura se imenuje "Drevesni krog za Brigito" in je delo, v Švici rojenega umetnika, z imenom, Heiner Richner. Skulptura je bila ustvarjena leta 1984. Drevesa so zasadili kasneje, tako je dobila Brigita še večji poklon narave. Čeprav ne vemo za katero Brigito gre :) (vir: galerija-bj.si)

Župnijska cerkev sv. Jakoba je častitljive starosti. Postavili so jo grofje Spanheimski, na začetku 13. stoletja.

Sprva romanska cerkev sv. Jakoba. je skozi stoletja spreminjala svoj slog. Danes najdemo v njej baročne oltarje in poslikave pa tudi elemente gotike.

O romanskih temeljih cerkve sv. Jakoba, priča stranski, kamniti vhodni portal, ki je bil zgrajen na začetku 13. stoletja. Freska prikazuje Kristusa v sarkofagu, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Ocenjujejo, da je bila narejena v začetku 15. stoletja.

Bogato izklesan glavni vhodni portal v cerkev sv. Jakoba

Leseni kip sv. Jakoba, stoji pred glavnim vhodom v cerkev

Baročni, glavni oltar, je imel na sredini kip sv. Jakoba, danes je tu Brezmadežna. Ob njej sta kipa sv. Petra in Pavla.

Freska v ladji je bila naslikana v prvi polovici 20. stoletja

Zadnja večerja, freska v prezbiteriju

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja iz sredine 18. stoletja. Sprva je stal v samostanski cerkvi. Ko so leta 1786. samostan razpustili, so oltar prenesli v cerkev sv. Jakoba

Tudi drugi stranski oltar, posvečen Antonu Padovanskemu, je sprva stal v samostanski cerkvi.

Zanimiva namestitev orgel, ki stojijo na zunanji strani korne ograje

Del reliefnega Križevega pota

V stranski kapeli stoji črni oltar sv. Antona Puščavnika. iz 17. stoletja. Ob njem stojita sv. Bernard in sv. Frančišek Asiški

Kostanjevica na Krki, je dobila mestne pravice že leta 1252. Simpatično mestece na otoku, ima danes dve glavni ulici, ob katerih so nanizane hiše in gospodarska poslopja. Precej hiš je lepo obnovljenih in vzdrževanih, kar nekaj jih na polepšanje še čaka

Na pločniku sem srečala zelo hudo sprehajalko, pasme pitbull. Po nekaj prijaznih besedah, je bila kužika že v položaju "čohaj me". Toliko o hudih pasmah :) 

Ulica talcev, nekoč Veliki plac. Tu je javni vodnjak, kapelica Matere Božje, v zeleni hiši je bila nekoč kovačnica, lepo obnovljena, enonadstropna hiša pa je Ivina hiša, največja meščanska hiša na otoku, v kateri je danes hostel

Detajl Ivine hiše, z bogato reliefno dekoracijo, ki je bila zgrajena leta 1878. kot vila Castanea. V njej je bila nekoč gostilna, danes pa je tu hostel.

Meščanska vila Colarič iz prve polovice 20. stoletja stoji na Ulici talcev. Urbanistično zasnovo Kostanjevice na Krki tvorita dve vzporedni ulici, Ulica talcev, nekdaj Veliki plac in Oražnova ulica, nekdaj Mali plac. 

Hiša na Ulici talcev 8, je rojstna hiša Jožeta Gorjupa. Bil je slikar, kipar in grafik. Njegova dela si lahko ogledamo na stalni razstavi v galeriji Božidarja Jakca, v nekdanjem cistercijanskem samostanu. 

Na vsaki strani Kostanjevice na Krki, stoji leseni most in cerkev. Na južni strani otoka stoji manjša cerkev sv. Miklavža, ki jo pisni viri prvič omenjajo davnega leta 1581. 

Dvoriščna stran hiše z arkadnima hodnikoma. Hiša stoji na današnji Oražnovi ulici in je rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zdravnika in dobrotnika. V Ljubljani ga poznamo po Oražnovem domu, ki stoji na Wolfovi ulici. Čudovito baročno palačo, je dr. Ivan Oražen podaril Medicinski fakulteti, v njej je danes dom študentov medicine.

Pred rojstno hišo, stoji na visokem kamnitem podstavku, kip glave dr. Ivana Oražna, delo kiparja Staneta Jarma, ki smo ga spoznali na izletu v Kočevje.

Fontana na Oražnovi ulici, pred nekdanjim dvorcem, danes je tu Lamutov salon

Kostanjeviški dvorec, v obliki črke L. Najstarejši trakt, stoji vzporedno z reko Krko in sega v 16. stoletje. Leta 1667. so dvorec kupili cistercijanci, ki so, v 18. stoletju, dozidali krajši trakt in kapelo sv. Ane. Po ukinitvi samostana, je leta 1793. dvorec kupila mestna občina. V njem so uredili župnišče in šolo. Leta 1958. so v krajšem traktu uredili Lamutov likovni salon, ki obstaja še danes.

Zanimivi kostanjeviški portali

Niz pritličnih hiš ob Oražnovi ulici

Nemški ovčar, lušten in prijazen, a v prvi vrsti čuvaj dvorišča in hiše

Leseni Tercijalski most, je izdelan iz lesa nekdanje tovorne žičnice. To so, po drugi svetovni vojni, odpeljali v Bosno. Še dobro, da so vsaj les pustili. Most stoji na sredini otoka in Oražnovo ulico povezuje z novejšim delom Kostanjevice.

Hiše, ki so bile ob Krki, so imele svoja brodišča, lasten privez za čoln. Tisti, ki so bili v notranjosti otoka, so brodišča uporabljali po dogovoru. 

Jasmin, dišeči grm krasi kostanjeviške vrtove

Ena redkih vil, v Kostanjevici na Krki, je Bertollijeva hiša s secesijskim okrasjem. Vilo je postavil domačin s furlanskimi koreninami, Vincenc Bertoli, leta 1906. Lepotica je trenutno v bolj žalostnem stanju. Lepo bi bilo, če bi lepotico strokovno obnovili in ji povrnili nekdanji sijaj, ampak, saj vem, denar :(


Povezano:

Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev in Forma viva

Vir: voden ogled mesta
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 218
Zloženka, Kostanjevica na Krki, mesto na otoku, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine