Brestanica in grad Rajhenburg

Grad Rajhenburg stoji na grajski vzpetini nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Postavili so ga na začetku 12. stoletja, v romanskem slogu. Tekom stoletij je grad spreminjal svojo velikost in slog. Slednji je prehajal iz poznogotskega v renesančni slog, nato se je pojavil barok in lastniki so morali slediti arhitekturni modi. Leta 2012. so grad temeljito prenovili in ga namenili kulturi. Razstave, muzejske zbirke, prireditve, koncerti, poroke, različni dogodki. Same lepe in vesele stvari.

Na gradu Rajhenburg v Brestanici so nekaj časa živeli in delali menihi trapisti. Grad so kupili okoli leta 1880. Njihovo geslo je bilo Ora et labora, moli in delaj. Red je bil samooskrben. Imeli so posestva, obdelovali so polja, ukvarjali so se z živinorejo, proizvajali sir, ki se po njih imenuje Trapist. Imeli so vinograde in sadovnjake. Že leta 1896. so izdelovali odlično čokolado in likerje. Svoje proizvode so prodajali po vsej Evropi. Tudi na dunajskem dvoru so bili njihovi redni odjemalci. Trapisti so pridno in uspešno delali in molili vse do leta 1941, ko jih je okupator izgnal. Dolgo uspešno obdobje menihov je prikazano v stalni razstavi 'Trapisti v Rajhenburgu'.

Življenje na gradu ni bilo vedno lepo. O tem pričata stalni razstavi, o dogajanju na gradu med drugo svetovno vojno in po njej. Med vojno je tu okupator zbiral ljudi iz cele Slovenije in jih pošiljal v izgnanstvo. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945' pripoveduje pretresljive zgodbe ljudi, ki so to doživeli in preživeli. 

Druga stalna razstava je iz časa, ko je zavladala 'svoboda'. Mogočni grad se je, za kar osemnajst let, spremenil v zapor. O tem obdobju govori razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966'.

Leta 2012. so grad Rajhenburg temeljito in celovito obnovili ter ga namenili kulturi in kulturnim prireditvam. Dogajanje med drugo svetovno vojno pa vse do leta 1966. se ne sme nikoli več ponoviti.

Mogočni grad Rajhenburg v objemu vrtnice 💜

Grad Rajhenburg stoji na vzpetini, nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Na začetku 12. stoletja ga je dal zgraditi salzburški nadškof Konrad.

Leta 2012. so zaključili celostno prenovo gradu Rajhenburg. Dolgo zgodovino gradu lahko spremljamo ob ohranjenih romanskih, gotskih in renesančnih arhitekturnih elementih. Danes je v njem muzej, razstavni prostori, odvijajo se različne prireditve, poroke in ostali zanimivi dogodki.

Skozi stoletja je grad Rajhenburg spreminjal svojo podobo. V osnovi romanski grad, je postal v 16. stoletju poznogotski, v 17. stoletju renesančni, v 18. stoletju je dobil baročno podobo in v 19. historično. 

Pogled z gradu Rajhenburg na reko Savo. Ob njej je speljana sprehajalna pot, na njej pa se ljudje zabavajo z vožnjo na barčicah.

Vhodna lopa, vhod na grajsko dvorišče

Kamniti sklepnik nad vhodnim portalom v grad Rajhenburg, ima vklesan grb plemiške družine Gall. Na začetku 17. stoletja je bil lastnik gradu Franc Gall plemeniti Gallenstein. V njegovem času je bil grad obnovljen.

Arkadno dvorišče gradu Rajhenburg. Odličen ambient za glasbene prireditve.

Poslikave na dvoriščnih pročeljih in arkadni hodniki so iz začetka 17. stoletja. 

Poznogotski kamniti šilasti portal je nastal okoli leta 1500, ko je dal habsburški vojskovodja Rajnpreht Rajhenburški, zgraditi večnadstropni, obrambni okrogli stolp. 

Alkimija v okroglem, nekoč obrambnem stolpu gradu Rajhenburg. Stolp ima v spodnjem delu častitljivo debelino zidovja, kar 3,6 metra merijo. 

Luneta z reliefnim okrasjem, v pritličju arkadnega hodnika. Odkrili so jo pod plastjo ometa, leta 2000. Na tem mestu stoji od začetka 17. stoletja. Predvidevajo, da je še starejša in da je bila del romanskega glavnega portala iz 12. stoletja.

Romanska kapela na gradu Rajhenburg je bila odkrita leta 1979. Pri obnovi so restavrirali izvirni romanski pod iz hrastovih desk. 

Detajl kamnitega portala, ki vodi v gotsko kapelo na gradu Rajhenburg

Rebrasto obokan strop gotske kapele

Notranje grajsko stopnišče, eno od mnogih

Kapela z renesančnimi freskami iz prve polovice 16. stoletja.

Renesančne, stenske poslikave so nastale okoli leta 1530. v fresko tehniki.

Domnevajo, da so renesančno poslikavo kapele na gradu Rajhenburg, ustvarili mojstri, ki so poslikali tudi cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu pri Laškem.

Renesančna freska s podobami takratnih dvorjanov na gradu Rajhenburg. Prvi na levi naj bi bil Jurij III. Rajhenburški.

Razstave in muzejske zbirke na gradu Rajhenburg. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945', Stalna razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966', Razstava o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi. Pretresljivo. Temna stran mogočnega gradu, za kar ni sam prav nič kriv. 😢

Med izgnanci med drugo svetovno vojno so bili tudi slovenski kulturniki. Pisatelj Anton Ingolič, profesor in publicist dr. Pavle Strmšek in pisatelj Fran Roš. Fotografija z razstave o slovenskih izgnancih na gradu Rajhenburg.

Pogled z gradu na staro trško jedro Brestanice. Svoje novo ime je kraj dobil leta 1952. 

Brestanica, staro trško jedro in stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla. Stoji na Šutni, ki je najstarejši del Brestanice.

Z množico tramov podprto ostrešje renesančnega grajskega stolpa.

Pogled z gradu na železniško postajo Brestanica in reko Savo.

Krajevna skupnost Brestanica spada pod občino Krško.

Povezano. Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Vir: voden ogled

katalogi in brošure o gradu Rajhenburg

Conegliano in Pablo Picasso

Conegliano je mesto v italijanski Benečiji in spada pod pokrajino Treviso. Leži sredi vinorodnega območja. Okoliške vzpetine so posejane z vinsko trto iz katere pridobivajo znano vino prošek.

Staro mestno jedro leži ob vznožju grajskega hriba, kjer je vse od 10. stoletja stal grad. Danes je ohranjen le obrambni stolp. Mesto je bilo obdano z obzidjem, danes lahko vstopimo vanj skozi ohranjena srednjeveška vrata.

Staro mestno jedro je polno renesančnih palač z bolj ali manj ohranjenimi freskami na pročeljih. Največja znamenitost je vsekakor gotsko-renesančna katedrala (Duomo) in ob njej renesančna dvorana Battuti. Vredna ogleda je tudi oltarna slika v katedrali iz 15. stoletja. Naslikal jo je v Coneglianu rojeni slikar Giovanni Battista Cima (1459-1517). Njegova rojstna hiša se nahaja v ozki ulici za katedralo. Vse zgodovinske znamenitosti so nanizane ob Contrada Granda, ki povezuje ulico XX. september, trg Cima in ulico Marco Ongaro. Čudovit foto sprehod.

V Conegliano smo si šli ogledat razstavo umetniških del, Od impresionistov do Picassa, ki je na ogled v palači Sarcinelli. Umetnije v glavnem iz 19. in 20. stoletja so prispele iz umetniške galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki. So del zasebne zbirke gospe Florence Phillips, ki je bila tudi ustanoviteljica omenjene galerije in velika podpornica umetnosti. Družina se je ukvarjala z diamanti, tako da z zbiranjem umetnin verjetno ni imela velikih težav. Na razstavi smo, poleg v naslovu omenjenega Picassa, lahko občudovali tudi dela Clauda Moneta, Augusta Rodina, Camilla Pissarroja, Edgarja Degasa pa tudi dela manj znanih slikarjev.

Mogočni zvonik katedrale v Coneglianu je iz leta 1497.

Oltarna slika iz 15. stoletja, je delo v Coneglianu rojenega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima. Prikazuje Marijo z detetom na prestolu, dva angela in po tri svetnike na vsaki strani. Na levi sv. Janez Krstnik, sv. Nikolaj in sv. Katarina s kolesom. Na desni sv. Apolonija, sv. Frančišek in nebeški ključar sv. Peter.

Arkadni hodnik z devetimi gotsko zašiljenimi loki. Pročelje krasijo romanske trifore in freske iz konca 16. stoletja, ki so še vedno precej dobro ohranjene. Pripovedujejo svetopisemske zgodbe. 

Vhod v katedralo Conegliano

Freske na pročelju arkadnega hodnika so v preteklosti restavrirali. Za daljšo obstojnost pa so omejili promet v starem mestnem jedru.

Katedrala v Coneglianu je posvečena Mariji in sv. Lenartu, ki sta upodobljena na stebrih. 

Stranski kamniti oltar s šestimi korintskimi stebri, preklado in reliefom ter kipom sv. Lenarta (San Leonardo) zavetnika mesta Conegliano. Izdelan je bil leta 1858. 

Visoki zvonik katedrale Conegliano. Na levi strani nas kamnito stopnišče pripelje do čudovite dvorane Battuti.

Grb laične bratovščine Battuti, ki je nastala v srednjem veku. Na začetku svojega obstoja so se člani bratovščine za pokoro bičali. Kasneje ne več, toda ime je ostalo

Strop in grb bratovščine Battuti, v hodniku, ki vodi v dvorano Battuti.

Freska na steni hodnika

Renesančna dvorana Battuti je ogromen, pravokoten prostor z lesenim kasetnim stropom. Spodnja polovica sten je obdana z lesom, na zgornji pa je niz fresk, ki pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze. V času Napoleona so to čudovito dvorano spremenili v zapor (1807.), kasneje pa v vojaško bolnišnico (1847.) Leta 1960. so se lotili obnove in umetnino rešili propada.

Leseni strop dvorane Battuti 

Freske v dvorani Battuti so naslikali različni mojstri. Kar nekaj fresk je nastalo po predlogah nemškega renesančnega slikarja Albrechta Durerja (Nurnberg 1471-1528)

Renesančna palača Sarcinelli je bila zgrajena na začetku 16. stoletja. Danes je v njej umetniška galerija. Trenutno je na ogled razstava "Od impresionistov do Picassa". Razstavljene umetnine so prišle iz galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki in so del zasebne zbirke. Strnjen niz palač na ulici XX. septembra v starem mestnem jedru Conegliana. Vmes je tudi cerkev, zadnja pa je nova palača Montalban iz 18. stoletja. V isti ulici je tudi stara palača Montalban iz 16. stoletja, ki je za eno nadstropje nižja.

Detajl stebra palače Sarcinelli, levja glava

Jaslice v preddverju palače Sarcinelli.

Detajl pročelja renesančne hiše Longega iz 16. stoletja

Detajl renesančne hiše Longega iz 16. stoletja

Hiša Longega z arkadnim hodnikom

Dominantna neoklasicistična zgradba gledališča Accademia, v starem mestnem jedru Conegliana, na Trgu Cima, je bilo dokončano leta 1868. V predbožičnem času postavijo na trgu drsališče.

Na vzpetini nad Corneglianom najdemo ruševine starega gradu in ohranjen grajski stolp iz 10. stoletja. Poleg stoji vila Gera, zgrajena leta 1827. Vilo je zgradil Bartolomeo Gera, v čast umrlemu bratu. Pročelje krasijo jonski stebri in timpanon z množico kipov.

Del ohranjene poslikave pročelja

Čudovita dvonadstropna palača z mnogimi okni in arkadnim hodnikom. Zaprta lesena polkna kažejo, da palača sameva. Pred njo pa božične stojnice v obliki hišk, ki se odpirajo po 12 uri. V glavnem pa ponujajo hrano in pijačo.

Elegantno okrašena smreka, brez pretiranega kiča, na Trgu Cima

Detajl renesančne palače v starem mestnem jedru, iz 15. stoletja. Vogalni, polkrožni balkon s kovano ograjo sloni na treh kamnitih konzolah z levjo glavo. Palača se imenuje Piutti. 

Detajl palače Da Collo, iz 16. stoletja, ki stoji na trgu Cima, nasproti gledališča. Veličastna palača plemiške družine Da Collo ima tudi lastno družinsko kapelo, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Vhod krasijo štirje dorski stebri, ki s kamnito preklado podpirajo balkon s kovinsko ograjo.

V starem mestnem jedru Conegliana je veliko arkadnih hodnikov tlakovanih s prodniki

Conegliano v Benečiji, staro mestno jedro, strnjen niz hiš, ozke ulice ponekod še tlakovane s prodniki.

Rojstna hiša italijanskega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima da Conegliana (1459-1517). Danes je v njej manjši muzej posvečen slikarju.

Župnija Blažene Device Marije iz Fatime v Coneglianu

Dantejeva vrata oziroma Porta Dante, vhod v staro mestno jedro, znotraj nekdanjega obzidja. Na nasprotni strani je enak stolp z arkadnim prehodom, oba pa sta iz leta 1865. kar je označeno tudi v medaljonu na pročelju zgradbe.

Mestna hiša v Coneglianu je iz 18. stoletja. Stoji na trgu Cima, ki je osrednji trg starega mestnega jedra.

Conegliano, prehod iz starega mestnega jedra v novejši del mesta

Veliko kolo za zabavo v predbožičnem času, v Coneglianu

Za lažje pohajanje po mestu se je treba tudi podpret. Božične stojnica ponujajo različne vrste hrane. Testenine in pašta pa seveda pica, so na vrhu lestvice. Jaz sem si privoščila lazanjo s treviškim radičem, sirom in gobicami. Čista desetka 😊

Neptunov vodnjak 

Čudovite palače in prav vsaka je drugačna

Čudovita palača, prava beneška lepotica. Kaj pa drugega, saj smo v Benečiji.

Detajl beneške palače, balkon s kovano ograjo in kamnite konzole v obliki leva

Pročelje hiše kot slikarsko platno. Hiša se imenuje Monte di Pieta. Zgradili so jo v prvi polovici 16. stoletja. Freske na pročelju je naslikal italijanski slikar Ludovico Flumicelli, leta 1525. V luneti je freska Pieta, po kateri so poimenovali hišo. V njej je bila zastavljalnica, danes je v tej lepi hiši manjši hotel in restavracija.

Povezano, izlet v Benečijo:

Portogruaro

Vir: visitcolegliano.it
zloženka Conegliano G.b: Cima's birthplace
voden ogled