Pot kulturne dediščine Žirovnica, poteka skoraj v ravni črti, ob vznožju Karavank. Od Čopove Žirovnice do Jalnovih Rodin, tu pa zavijemo na desno, do Prešernove Vrbe. Naprej od Rodin, nas cesta pripelje do Begunj na Gorenjskem. Če imamo dovolj hoje in ogledov in smo v Žirovnico prišli z vlakom, se odpravimo po poti do Lesc, kjer je železniška postaja.
Rodine so rojstni kraj slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Njegova rojstna hiša stoji tik ob obzidju nekoč farne cerkve sv. Klemena. Zaradi nje so se vaščani Smokuča in Rodin upirali gradnji nove cerkve v Breznici. Ker so se "puntali", se jih je prijelo ime Puntarji.
Jalnova rojstna hiša je, predvsem zaradi zavzetosti pranečaka in družine, danes urejena kot spominski muzej in je pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V njej je ohranjeno pohištvo, oblačila in predmeti, ki jih je uporabljal pisatelj Janez Jalen. Na ogled so tudi njegove knjige in fotografsko gradivo. Na vsa vprašanja pa rade volje odgovori skrbnik Jalnove zapuščine, njegov pranečak.
 |
| Napajalnik za živino, z visokim kamnitim koritom, so postavili leta 1932. obnovili pa leta 1995. Obe letnici sta na koritu. Pod litoželezno, ročno črpalko, sta dve leseni deski, na kateri so postavili škaf za vodo. |
 |
| Spominsko znamenje padlem borcu med drugo vojno, je narejeno iz prodnikov, kot kocka. Znamenje so postavili leta 1958. |
 |
| Kamnita plošča z grbom na transformatorski postaji v Smokuču. |
 |
| "Napad" belih pritlikavih pudljev. Ni panike, to je najbolj miroljubna, zvedava in pametna pasma na svetu. 😍 |
 |
| Freska na eni izmed hiš v Smokuču, predstavlja Višarsko Marijo. Pod njo letnica 1728 |
 |
| Pritlična hiša s polkrožnim portalom iz tufa. Njeni začetki segajo v leto 1728 |
 |
| Rodine in cerkev sv. Klemena, ki se v pisnih virih omenja že leta 1163. |
 |
| Obzidje na Rodinah |
 |
| Mogočna, nadstropna hiša z mansardo je bila prvotno župnišče. Zgrajena je bila v 18. stoletju |
 |
| Vaščani Smokuča in Rodin, so bili proti zidavi nove cerkve v Breznici, ker so bili zadovoljni s cerkvijo sv. Klemena, ki je že stala na Rodinah. Ker so se puntali, se jih je prijelo ime Puntarji. 😉 |
 |
| Staro župnišče na Rodinah s polkrožnim kamnitim portalom, baročno fasado in fresko |
 |
| Vhodna arkadna lopa |
 |
| Glavni vhod v cerkev sv. Klemena in baročni portal iz tufa |
 |
| Detajl vhodnega portala, okrašen z ornamenti |
 |
| Polkrožno, kamnito stopnišče |
 |
| Doprsni kip Janeza Jalna (Bobri, Ovčar Runo ...) v Aleji slavnih rojakov, pred osnovno šolo v Zabreznici. Kipar Bojan Kunaver. |
 |
| Pisatelj in duhovnik Janez Jalen, je pokopan na Rodinah |
 |
| Družinska grobnica družine Jalen, ob cerkvi sv. Klemena na Rodinah. Ob cerkvenem obzidju pa se nahaja pisateljeva rojstna hiša |
 |
| Delovna miza pisatelja Janeza Jalna z njegovimi predmeti, tudi brezrokavnik je pisateljev. Janez Jalen se je rodil na Rodinah, 26. maja 1891, kot deseti otrok v družini. Njegova rojstna hiša stoji tik ob cerkvi sv. Klemena. Nekoč je bila mežnarija, njegov oče pa mežnar. |
 |
| Duhovniška oblačila Janeza Jalna, ki je bogoslovje dokončal v Ljubljani. Še prej pa se je šolal na Breznici, v Ljubljani in Kranju. Duhovniška pot ga je vodila po številnih slovenskih krajih, od Bohinja, Črnomlja, Stare Loke do Notranjih Goric na Ljubljanskem barju, kjer je padla zamisel o znamenitem romanu Bobri. Svojo pot je končal na Ljubnem, kjer je umrl 12. aprila 1966. |
 |
| Stari pisalni stroj, na katerem so nastajale številne zgodbe, povesti in romani Janeza Jalna, ki jih še danes radi beremo |
 |
| Rokopis pisatelja Janeza Jalna |
 |
| Jalnov pribor za kavo. Mlinček za kavo, šalica s pokrovom in vrč |
 |
| Torbica pisatelja Janeza Jalna, ki jo je uporabljal za krajše rajže. Že od otroštva je imel zelo rad naravo in živali |
 |
| Osrednji prostor Jalnove rojstne hiše |
 |
| Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah, je danes urejena kot spominski muzej, za katerega lepo skrbi pisateljev pranečak |
