20. maj - Svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije in prizadevnih članov Čebelarske zveze so Združeni narodi sprejeli resolucijo s katero so 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel. In kje bi lahko praznovali prvi Svetovni dan čebel, če ne v rojstnem kraju prvega cesarskega čebelarja Antona Janše. Na Breznici na Gorenjskem, seveda. V slikoviti vasici, ki leži ob vznožju Karavank in nekje na sredini občine Žirovnica.
Anton Janša se je s čebelarstvom ukvarjal že v otroških letih. Imel je svoj čebelnjak za katerega je skrbel, ga tudi sam poslikal in se z opazovanjem čebel dokopal do novih spoznanj. Janšev čebelnjak so v letošnjem letu prenovili, osvežili poslikave in ga prekrili s slamnato streho. Nedaleč stran je stala tudi Janševa rojstna hiša, ki pa jo danes lahko vidimo zgolj na fotografiji, ki stoji na informativni tabli ob čebelnjaku.
Na praznovanju je bil čebelnjak odlična kulisa za mlade domačine, ki so se prelevili v igralce in nam na kratko predstavili življenje znamenitega slikarja in čebelarja Antona Janše. Na Medeni tržnici, ki so jo postavili na nekdanjo cesarsko cesto, smo lahko degustirali in kupili domači med in različne medene dobrote, da o medenih piškotih niti ne govorim pa tudi rokodelske predmete na to temo. Tudi politikov ni manjkalo, navsezadnje je to le Svetovni dan čebel. Ne vem kaj so povedali, kajti po nekdanji cesarski poti sem se odpravila v Prešernovo Vrbo.

Anton Janša, od nesojenega slikarja do prvega čebelarja cesarice Marije Terezije

Ob čebelnjaku Antona Janše na Breznici so postavili informativno tablo s fotografijo njegove rojstne hiše iz leta 1906. Ta je stala nedaleč stran. Na žalost hiše danes ni več.

Spominska plošča Antonu Janši, iz rdečega marmorja, je stala na pročelju njegove rojstne hiše. Plošča je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika mlajšega, ki je bil oče slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spominsko ploščo je naročilo Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, ob 150-letnici rojstva Antona Janše. /Informativna tabla)

Obnovljen čebelnjak Antona Janše na Breznici. V družini je bilo devet otrok in temu primerno je bilo v hiši vedno hrupno. Da bi temu ubežal, se je Anton Janša zatekel v čebelnjak v katerem je večkrat tudi prespal.

Čudovit cvetlični aranžma pa tudi hrana za čebelice

Anton Janša je bil tudi odličen risar. Svoje panje je sam poslikal. Na Dunaj se je odpravil študirat slikarstvo a obrnilo se je drugače. Postal je čebelar.

Poslikava panjskih končnic se je razširila v 18. stoletju. Motivi so predvsem biblijski, govorijo nam zgodbe iz Svetega pisma

Janševa panjska končnica: Bratje prodajo Jožefa

Janševa panjska končnica: Štirje evangelisti

Janševa panjska končnica: Ženske kuhajo juho iz hlač

Mladi igralci so zaigrali nekaj prizorov iz življenja Antona Janše. Trije bratje so se odpravili na Dunaj študirat slikarstvo oziroma risanje. Obiskovali so tamkajšnji antikvariat in si ogledovali slike. Oba brata sta študij zaključila in na tej šoli tudi poučevala.

Pri obnovi Janševega čebelnjaka so tega prekrili s slamnato streho. Lepo, da imamo v Sloveniji mojstre, ki to obrt odlično obvladajo

Ob prvem praznovanju Svetovnega dneva čebel, so pridne roke gospodinj spekle medene piškote različnih oblik. Čebela je bila glavna zvezda Medene tržnice. Piškoti niso bili samo lepi, temveč tudi zelooo dobri 😊

Obožujem piškote 💜

Medena tržnica na Breznici. Na stojnicah smo lahko občudovali in kupili vse kar je povezano z medom in čebelami, tudi panjske končnice

Čudovit portal iz peračiškega tufa. Pa spustite že kužka v hišo no 😊

Breznica, Janšev rojstni kraj. Tu se je rodil 20. maja 1734. in tu so priredili prvo praznovanje ob Svetovnem dnevu čebel. Na nekdanji cesarski cesti, ki povezuje Breznico in Prešernovo Vrbo, so postavili Medeno tržnico s številnimi stojnicami.

Odprta kapelica z dvokapno strešico in arkadno lopo. Krasijo jo, nekoč, štirje stebrički iz peračiškega tufa, danes samo trije. Oltarna slika prikazuje Krst v Jordanu in je novejšega datuma. Kapelica datira v prvo polovico 19. stoletja. Stoji sredi polja, ob cesti, ki povezuje Breznico in Vrbo. 

Idila na Poti kulturne dediščine, narava, konj samotar, čebelnjaki ...

Cvetoči pomladni travnik

Barvitost narave

Foto zgodbe iz Žirovnice:

Pot kulturne dediščine

Podbrezje na Gorenjskem in Ivana Kobilca

Obiskali smo Podbrezje. Razpotegnjeno, slikovito vasico na Gorenjskem. Raziskovali smo, kaj je našo znamenito slikarko Ivano Kobilca, tako navduševalo v rojstni vasi njene mame, da se je vedno znova vračala in tu preživljala svoje počitnice. Nismo bili razočarani.

Taborska cerkev Marije Sedem Žalosti. Cerkev so postavili okoli leta 1502. Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1682, ko so manjšo cerkev sv. Benedikta, obnovili in razširili

Župnišče s kamnitim portalom in kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa

Križev pot s kapelicami, po katerem se vzpnemo do Taborske cerkve

S taborskega obzidja je lep pogled na podbreško farno cerkev sv. Jakoba, na župnišče in sadovnjak

Del ohranjenega obzidja, ki je varovalo cerkev pred turškimi vpadi. Še danes je v dobrem stanju 😎 Na mestu kjer danes stoji kapelica, je stal obrambni stolp. Taborsko obzidje je bilo v dveh višinah, z obrambnim hodnikom in pokrito s streho. V hodniku so bile tudi kašče za živila. Obzidje je bilo zgrajeno v drugi polovici 15. stoletja.

Glavni, baročni oltar je posvečen Mariji Sedem Žalosti. V drugi polovici 18. stoletja ga je ustvaril kipar Valentin Vrbnik (1714-1799) iz Kranja. Osrednji kip Pieta je obdan s kipi: sv. Peter in sv. Janez Evangelist ter sv. Marija Magdalena in sv. Marija Kleofa. V zgornjem delu oltarja je osrednji kip sv. Benedikt, kateremu je bila cerkev prvotno posvečena. Ob njem sta sv. Štefan in sv. Lovrenc.

Tudi oba stranska, baročna oltarja, je ustvaril Valentin Vrbnik, v drugi polovici 18. stoletja. Stranski oltar sv. Ane, ob njej sta sv. Barbara in sv. Lucija

Stene gotskega prezbiterija so poslikane s freskami, ki prikazujejo sedem Marijinih žalosti. Na večjih freskah so svetopisemske podobe in prav vsako spremlja manjša freska s podobo iz običajnega življenja in podobo slovenske matere, ki je trpela enako kot Marija. Freske je naslikal slikar Izidor Mole, leta 1958. 

Baročna prižnica z evangelisti

Umetelno kovana oltarna miza

Dvojna freska "Položitev Jezusa v grob"

Jezusov grob pod oltarno mizo

Poslikava prezbiterija. Prizor turškega napada na Taborsko cerkev in upodobljena legenda o Urški, ki je s svojo mamo živela pod Taborom. Urška je hudo zbolela in v zameno za svoje zdravje je v svojih molitvah, Materi Božji obljubila svoje lepe dolge lase. Urška je res ozdravela, na svojo obljubo pa je pozabila. Ko so Turki zopet napadli, je Urška s svojo boršo tekla proti dvižnemu mostu, jo za njene dolge lase zgrabi Turek. Istočasno so jo tudi potegnili za obzidje, eden od vaščanov, ki so branili Tabor pa ji je z mečem presekal lase in tako je Urška, z zakasnitvijo, vendarle izpolnila svojo zaobljubo. Ta prizor na dvižnem mostu je upodobil tudi slikar.

Pieta, Marija z mrtvim sinom v naročju

Beg v Egipt

12-letni Jezus v templju

Križanje Jezusa

Stranski oltar posvečen sv. Miklavžu, ob njem sta sv. Jurij in sv. Florjan

Brezmadežna, eno redkih slikarskih del z versko vsebino, ki ga je ustvarila znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca (1861-1926)

Orgle

Slika na stropu ladje

Smrt sv. Frančiška Ksaverja, slika je delo slovenskega slikarja Leopolda Layerja

Gorenjski nageljni, lepota po gorenjsko 😊

Matjažev vrt se nahaja ob vznožju Taborske cerkve. Tu naj bi nastala znamenita slika Poletje, slikarke Ivane Kobilca, z njeno sestro, Fani Kobilca, v glavni vlogi 😊 Sprva je imela slika naslov "Na vrtu". Nastajala je v dveh poletjih, leta 1889 in 1890. Original lahko občudujemo v ljubljanski Narodni galeriji.

Zvonik Taborske cerkve

Tam kjer so nekoč Turki poskušali zasesti Taborsko cerkev, se danes mirno pasejo teliček in trije kozlički 😍

Mogočna podbreška domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Pred domačijo visi ogromno jabolko, tako da vemo s čim se tu ukvarjajo 😊

Prvi spomenik znamenite slovenske slikarke Ivane Kobilca, so odkrili v Podbrezjah, leta 2016. Dolgo smo rabili 😎 Menda je bila povojna oblast mnenja, da umetniki, ki živijo in ustvarjajo v tujini, niso slovenski umetniki. Videti je, da so tudi vse ostale oblasti, do leta 2016, bile enakega mnenja 😏

Spominski park je nastal leta 2007, ko so postavili spomenik pisatelju in pesniku Karlu Mauserju (1918 Bled - 1977 Clevelend), ki je v otroštvu, z družino, nekaj let živel v Podbrezjah. Kip je izdelal kipar France Gorše. Spomenik pisateljici Mimi Malenšek so postavili leta 2013. Avtorici sta kiparki Alojzija Tomič in Eva Lenassi. In tretji, že omenjeni kip Ivane Kobilca. Spominski park stoji ob župnijski cerkvi sv. Jakoba.

Baročna cerkev sv. Jakoba v Podbrezjah. 

Nadstropno župnišče, z dvokapno streho in mansardo je v osnovi iz 17. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja so ga prezidali. Krasijo ga kamnit portal in okvirji iz tufa, bifora in klasicistična fasada.

V manjšem parku, ob župnišču, so leta 2003. postavili spomenik duhovniku, sadjarju in misijonarju Francu Pircu, delo kiparja Staneta Kolmana. Franc Pirc je v Podbrezjah deloval od leta 1830. in to samo pet let. V tem času je dodobra zaznamoval kraj. Bil je začetnik sadjarstva v teh krajih, napisal je tudi dve knjigi na to temo. Po njegovi zaslugi so prenovili župnišče. Leta 1835. se je na povabilo Friderika Barage odpravil v Ameriko in tam deloval kot misijonar

Pfaffingerjeva vila v Podbrezjah. Leta 1880. jo je zgradil avstrijski konzul v Damasku, Georg Pfaffinger. Na počitnice, v Podbrezje, ga je skupaj z družino povabil Julius Kugy. Družina se je zaljubila v kraj in tako so kupili zemljišče na manjšem griču in postavili hišo, ki se je malce razlikovala od današnje. Ena od njihovih hčera je bila Rosa Pfaffinger, ki se je tu spoznala z Ivano Kobilca, ki je tudi večkrat počitnikovala v maminem rojstnem kraju. Obe sta postali slikarki in se še dolgo let družili, tudi v Parizu in Munchnu. 

Pfaffingerjevi so zaradi tragičnega dogodka, ko jim je umrla najmlajša hči, hišo prodali. Med zanimivimi lastniki vile je družina Gorup. Leta 1918. sta vilo kupila starša slikarja Josipa Gorupa in Ksenije, ki se je poročila s podjetnikom Radom Hribarjem, s katerim sta živela na gorenjskem gradu Strmol. Gorupovi so vilo prodali Joži Pretnarju, ki je bil častnik v mornarici. Zanimivo je, da je to tisti fantiček v rdeči srajčki, ki ga je naslikala Ivana Kobilca, na svoji sliki "Poletje"

Kulturni dom v Podbrezjah


Povezan izlet:

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Vir: voden ogled

podbrezje.si

Zloženka Kulturnega društva KUD Tabor, Podbrezje