Tržiška ali Pollakova kajža

Pollakova, Tržiška ali Zgornja kajža. Tri imena, ki se uporabljajo za čudovito klasicistično palačo, ki stoji v Tržiču, na Muzejski ulici 11. Zgradili so jo po velikem požaru, ki je zajel Tržič, leta 1811, zato ima tudi Zgornja kajža železna polkna in vrata, kot je zahteval odlok, ki so ga izdali po požaru.
Prvi lastnik palače je bila usnjarska družina Pollak. V kleti so ustanovili delavnico za izdelovanje bombažnega blaga in barvarno. Posebej uspešni in znani so bili po modrotisku.
V prvem nadstropju palače, so bili bivalni prostori, danes so tu različne muzejske zbirke. V drugem nadstropju je bil salon, namenjen poslovnim in družabnim dogodkom. Tudi danes je namembnost salona podobna, v ostalih prostorih pa je razstavljena zbirka starega pohištva. Pod streho je bila podstrešna sušilnica, za sušenje blaga in usnja.
Zadnja lastnica kajže, ki je v resnici ogromna palača, je bila Rudolfina Pollak. Ta je leta 1956. palačo podarila Tržiškemu muzeju, ki v njej domuje še danes.

Vitraž na oknu, v drugem nadstropju Tržiške kajže

Ob ohranjenih vodnih rakah, v Tržiču, stoji mogočna, klasicistična palača iz prve polovice 19. stoletja, čeprav ji pravijo kajža, v kateri je bila nekoč Pollakova barvarna in usnjarna.

Čudovita lončena peč

Pogled iz Pollakove kajže na vodne rake

Pogrinjek meščanske družine

Poslikana slavnostna dvorana

Poslikava nad vrati slavnostne dvorane

Čudovit predalnik

Še ena čudovita lončena peč v Pollakovi kajži, okrašena z lovskimi motivi

Stoječa svetilka in knjižna omara sta bili v lasti družine Born. (vodič na vodenem ogledu) Nemška družina Born, je dodobra zaznamovala Tržič in okolico, v najboljšem pomenu besede. Bankir iz Berlina, Julius baron von Born, je leta 1891. odkupil posestvo v Jelendolu. Tu si je postavil dom, gospodarske objekte, naprave za predelavo lesa in domove za zaposlene. Po njegovi smrti je upravljanje posestva prevzel sin, Karl baron Born in ga uspešno vodil vse do 1941. leta. (Znameniti Tržičani)

Detajl stoječe svetilke, družine Born

Bornova knjižna omara

Poslikan strop slavnostne dvorane

Vrata slavnostne dvorane in poslikava nad njimi

"Parket" v slavnostni dvorani

Meščanska jedilnica

Razkošen lestenec

Nabožna slika, Marija z detetom ...

Poslikana lesena skrinja

Kovinski lestenec v pritličju Tržiške oziroma Pollakove kajže.

Povezano, izlet v Tržič:

Tržiški muzej

Tržič, staro mestno jedro

Tržič, od grajskega hriba do tovarne Peko

Tekčeve jaslice

Vir: Tržiški muzej

Tržič, od grajskega hriba do tovarne Peko

Po ogledu zanimivih etnoloških zbirk v Tržiškem muzeju, sledi še drugi del sprehoda po starem mestnem jedru Tržiča. Najprej krajši vzpon do dvorca Neuhaus, kjer je živel general Ratetzky, danes pa čaka na boljše čase. Od tu je lep razgled na Tržič in od tu se lepo vidijo strešne odprtine, ki so služile za sušenje kož. Pot nas je vodila po griču navzdol, čez Tržiško Bistrico, do Kurnikove hiše, v bližini pa so tudi Tekčeve jaslice. Izlet v Tržič smo zaključili v industrijski trgovini, tovarne Peko.

Pogled z grajskega griča na tržiško župnijsko cerkev Marijinega Oznanjenja in na most čez Tržiško Bistrico.

Vhod in pot do dvorca Neuhaus

Dvorec Neuhaus je dal zgraditi znameniti Josef Radetzky, ko je leta 1811. zgorel njegov grad, ki je stal na istem mestu. Gradu ni dobil kot poročno darilo, temveč ga je odkupil od svoje tašče.

Vhod v dvorec z dvoriščne strani. Okoli nekdanjega gradu je bila kar precej velika posest, ki je prav tako pripadla Radetzkemu. Na njih je gojil švicarsko govedo in merino ovce, vendar ne preveč uspešno. Loteval se je tudi železarstva, odprl je pilarno, kupil je tudi fužino. Med ljudmi je bil izredno priljubljen, saj je za svoje delavce zgradil stanovanja, mnogim je dal delo, ko je dobil odškodnino za pogoreli grad, jo je namenil ljudem, ki so jim pogorele hiše. Kdo ga ne bi imel rad? Celo znameniti skladatelj, Johan Strauss starejši, ga je imel, drugače mu ne bi posvetil znamenitega Marša, s katerim zaključijo novoletni koncert dunajskih filharmonikov.

Ker je bil dvorec zgrajen po velikem požaru 1811. je moral, po pravilih, imeti železne polknice in vrata.

Josef Radetzky (1766 do 1858), je bil odličen general pa bolj slab gospodarstvenik. Zaradi svojih naložb, je zašel v dolgove in tako je moral , leta 1819, prodati dvorec in vso posest ter se odseliti iz Tržiča.

Glavni vhod v dvorec Neuhaus. Nekaj časa je bil v njem tudi vrtec, zdaj pa žalostno propada in čaka na usmiljenje investitorjev.

Gospodarsko poslopje pod dvorcem

Ostanek nečesa, na grajskem griču

Župnijska cerkev Marijinega Oznanjenja in železni most čez Tržiško Bistrico

Vojteh Kurnik, se je rodil v obrtniški družini, ki se je ukvarjala s kolarstvom. Bil je pesnik in zbiratelj pregovorov. Njegov doprsni kip stoji v vogalni niši Kurnikove hiše, ki je danes muzej.

Glavni vhod v Kurnikovo hišo, ki so jo obnovili in jo leta 1972. odprli za ogled.

Kurnikova hiša je dobila ime po zadnjih lastnikih, družini Kurnik, ki se je ukvarjala s kolarstvom. Hiša je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja, spodnji del je zidan, nadstropje leseno s čudovitim gankom, dvokapna streha pa je krita s skodlami

Kurnikova hiša, stran ki gleda na Tržiško Bistrico in lepo viden gank, ki se razprostira po dveh straneh hiše.

Tržič, ob Tržiški Bistrici

Znamenje ob Tržiški Bistrici

Tržiška Bistrica

Še pogled na grajski grič in krog, po starem mestnem jedru, je zaključen

Znamenita tovarna Peko, se nahaja pred vhodom v Tržič in spada še pod Bistrico pri Tržiču. Zgradbo so zgradili leta 1911, leta 1925. pa so jo povišali še za eno nadstropje.

Detajl tovarne Peko v Tržiču

Povezano: Tržič, staro mestno jedro

Tržiški muzej

Vir: Marjan Žiberna, Turistični vodnik Po Tržiču in okolici, Občina Tržič, 2014.

Tržiški muzej

Odločili smo se za izlet v Tržič, na ogled Tržiškega muzeja, ki domuje v Zgornji kajži. Kajžo si ponavadi predstavljam kot majhno leseno hiško, mogoče spodaj zidano, tudi podkleteno. A ko se po starem mestnem jedru odpravimo proti muzeju, se nam na koncu Muzejske ulice prikaže pravi dvorec. Čudovit, dvonadstropni dvorec, zgrajen v klasicističnem slogu, v prvi polovici 19. stoletja. V dvorcu oziroma Zgornji kajži, je živela družina Pollak in verjetno so tej lepoti, ljubkovalno rekli kajža :)
Kakorkoli že Pollakova kajža je od leta 1964. postala Tržiški muzej, ki nam z različnimi zbirkami pokaže življenje in delo ljudi na tem prostoru.
Bogate zbirke so lepo urejene, tudi z informativnimi tablami in zvočnimi zapisi. V prvem nadstropju so na ogled čevljarska zbirka, zbirka oglarske in kolarske dejavnosti in pa barvarska in tekstilna zbirka. V pritličju je na ogled smučarska zbirka, od sredine 19. stoletja do današnjih dni

Tudi Pollakov dvorec ima železna polkna na oknih. 

Zunanja stenska luč, na čudovitem železnem držalu

Vhod v Tržiški muzej. Adventni venček, muzej smo obiskali v mesecu decembru

Rake so umetne struge, speljane iz potoka Mošenik, skozi Tržič. Ljudje so ob njih postavljali svoje obrtne delavnice in si tako olajšali delo. Ena takih je ohranjena ob Tržiškem muzeju.

Ohranjeni nagrobniki

Spominska plošča, Vilku Pollaku, v pritličju Tržiškega muzeja. Družina Pollak je bila lastnica čudovitega dvorca, v katerem danes domuje muzej

Detajl vrat na eni izmed soban v Tržiškem muzeju

Detajl cehovske skrinje, v kateri so tržiški usnjarji shranjevali denar in dragocene listine. (info tabla v muzeju)

Prikaz čevljarske delavnice v Tržiškem muzeju. Dragocen in zelo redek je eksponat na čevljarski mizi, ki so ga imenovali "luč na gavge".  Steklene krogle so napolnili z vodo in tako so okrepili svetlobo in jo usmerili na "šuštarjevo" delo

Čevljarski šivalni stroj, Singer

Čevljarski stroj

Peter Kozina, umetniška slika v Tržiškem muzeju, podjetnik, ki je čevljarsko obrt v Tržiču, dvignil na podjetniško raven.

Drevo slavnih čevljev. Med drugimi tudi čevlji Toma Križnarja, ki jih je nosil v nemirnem Sudanu

Tale napravica je likalnik. Z njim so poravnali blago preden je šlo to v barvanje

Barvarska in tekstilna zbirka v muzeju, prikazuje razvoj te obrti v Tržiču iz katere se je razvila industrijska proizvodnja, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič.

Delo tržiških usnjarjev, vojaška čelada

Čevljarski izvesek

Krišpin in Krišpinijan sta zavetnika čevljarjev

Tudi Tito je nosil čevlje, izdelane v tržiškem Peku. Leseno kopito je zdaj muzejski eksponat.

Tkalski čolniček

Lesene statve

V Tržiškem muzeju je na ogled tudi smučarska zbirka, od druge polovice 19. stoletja pa vse do današnjih olimpijcev

Lesena smučka iz leta 1888

Povezano: Tržič, staro mestno jedro

Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: vodenje po muzejskih zbirkah, etnolog in kustos dr. Bojan Knific

Marjan Žiberna, Turistični vodnik Po Tržiču in okolici, Občina Tržič, 2014