Marija Obršljanska

Romarska cerkev Device Marije v Obršljanu pri Komnu, stoji na vrhu griča, obdana z vinogradi, travniki in drevesi. Pravi Božji mir 😎 Legenda pravi, da se je pastirju prikazala Marija z Jezusom. Sedela je na tronu, ki je bil ovit v bršljan. Od tu ime kraja in cerkve.
Cerkev Device Marije Obršljanske se prvič omenja leta 1570. V sredini 17. stoletja so cerkev obnovili in povečali, s pomočjo grofa Lovrenca Lanthierja, ki je prispeval levji delež sredstev. Pri obnovi so podaljšali ladjo in jo združili z zvonikom, ki je stal samostojno pred cerkvijo. Cerkev ima eno ladjo z dvema stranskima oltarjema. Oba sta iz leta 1736. Izdelana sta iz marmorja, posvečena pa sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. V pravokotnem prezbiteriju je baročni glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom, iz 19. stoletja. Strop prezbiterija je bogato poslikan s freskami Marijinega vnebovzetja. Freske so delo slikarja Giulia Quaglia, ki je poslikal tudi strop v ljubljanski stolnici in v semeniški knjižnici.
Cerkev Device Marije Obršljanske spada med štirinajst Marijinih božjepotnih cerkva med Alpami in Krasom. Med njimi sta tudi Marijino Celje in cerkev Gospodovega oznanjenja, samostanska cerkev na Kostanjevici pri Novi Gorici. 

Romarska cerkev Device Marije obršljanske je prvič omenjena leta 1570. Sredi 17. stoletja je bila cerkev obnovljena, podaljšali so cerkveno ladjo in vanjo vključili zvonik oglejskega tipa s kamnito kupolo. Prvotno je zvonik stal samostojno, pred cerkvijo. 

Kamnito obzidje pokopališča z vogalnim stebrom

Cerkev obkroža nizek kamnit zid z dvema stebroma na vhodu. Streha prezbiterija je krita s skrlami.

Baročna cerkev Device Marije obršljanske ima eno ladjo pravokotne oblike. Tudi prezbiterij je pravokotne oblike. Strop krasijo freske, ki prikazujejo Marijino vnebovzetje. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Za obnovo cerkve je poskrbel grof Lovrenc Lanthieri, tisti iz čudovitega dvorca v Vipavi. 

Stranski, marmorni oltar, iz leta 1736, je posvečen sv. Ani

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku. Tudi ta oltar je izdelan iz marmorja, leta 1736.

Zadnja večerja, freska na slavoločni steni je iz druge polovice 19. stoletja. Freska je delo slikarja Ivana Strnada

Orgle na koru so "vklenjene" v zvonik. Tisti, ki je nekoč stal samostojno, ob podaljšanju cerkvene ladje pa je tudi zvonik del cerkve

Strop prezbiterija krasijo freske Marijinega vnebovzetja in kronanja. Nastale so leta 1724. Naslikal jih je slikar Giulio Quaglia (1668-1751), ki je poslikal tudi strop ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice. Ko se je s sinom vračal iz Ljubljane domov, se je ustavil tudi na Krasu.

Detajl kamnitega portala zakristije, okrašen z ornamenti

Glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja

Baročna kamnita prižnica

Glede na bogato poslikan prezbiterij, je strop ladje poslikan bolj skromno. Kljub temu je mojster isti, Giulio Quaglia

Križev pot na platnu in brez obveznega križa. 

Kras je balzam za dušo. Travniki, vinogradi, grički do kamor ti seže oko. 

Na Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, je veliko romanje. Pred drugo svetovno vojno je praznik obogatil tudi kramarski sejem. Cerkev na griču je obdana s travniki in vinogradi.

Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Komen

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, Jasna Fakin Bajec, Založba ZRC SAZU, 2013
Register NKD

Vipava, staro trško jedro

Dominantna zgradba v Vipavi je prav gotovo Lanthierijev dvorec, ki stoji na Glavnem trgu. Plemiška družina Lanthieri ima svoje korenine v Italiji. Naselili so se v Ljubljani, na Goriško pa so se priselili v drugi polovici 15. stoletja. Palačo je dal zgraditi Anton Lanthieri leta 1659. o čemer priča letnica na sklepniku dvoriščnega portala, ki je bil sprva glavni vhod v dvorec. Pred dvorcem je Lanthierjev park z ohranjenimi baročnimi kipi.
Staro trško jedro s strnjenimi hišami je nastalo ob vznožju Starega gradu. Značilnost hiš so široki kamniti portali, okna s kamnitimi okvirji, prekladami in pilastri. Tudi v Vipavi sem "srečala" velikega Plečnika. Na Glavnem trgu so po njegovih načrtih leta 1952. postavili spomenik NOB.
V strnjenem starem trškem jedru Vipave smo se ustavili zgolj po naključju. Odpravili smo se na Kras in tu smo si vzeli pol ure za obvezno jutranjo kavo. Kava ali foto sprehod po starem trškem jedru 😊 Dilema je velika toda ne zame. Vedno izberem slednje in ni mi žal.

Nekoč gospodarska poslopja Lanthierijevega dvorca

Kamniti most čez reko povezuje obzidje z vhodom v Lanthierijev dvorec

Izvir reke Vipave in pogled na nekdanji proti turški Tabor in nekdanji mlin

Današnja dvoriščna stran Lanthierijevega dvorca. Sprva je bil tu glavni vhod. Palačo je zgradil Anton Lanthieri (1631-1693). O času nastanka dvorca priča letnica 1659, na sklepniku vhodnega portala. 

Dvorec Lanthieri se je s svojimi oboki prilagodil reki

Ostanki Starega gradu, ki stojijo na strmi vzpetini nad starim trškim jedrom Vipave. Prvič se omenja leta 1154. Med najbolj znanimi lastniki so Habsburžani. Za njimi, leta 1528 pa vse do konca druge svetovne vojne, je Stari grad v lasti družine Lanthieri.

Dvorec Lanthieri je popolnoma obnovljen. Mogočna zgradba stoji v starem trškem jedru Vipave in je največja daleč na okoli. V dvorcu so bivale tudi cesarske glave, kot sta cesar Leopold I. in Karel VI. pa tudi kulturniki kot je znameniti beneški komediograf Carlo Goldoni. Dvorec so obnovili konec leta 2012, Danes je v dvorcu Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.  V lasti baronov Lanthieri je bil tudi dvorec Zemono. Zgradili so ga v 17. stoletju kot lovski dvorec

Kamniti balkon z balustrado, zanimivo okno v obliki zvona in grb plemiške družine Lanthieri

Park Lanthierijevega dvorca z baročnimi kipi, ki so bili postavljeni po parku. Novodobna postavitev so kipi v ravni vrsti kot nekakšna balustrada ali meja med parkom in dvorcem

Putto z grbom na visokem podstavku. 

Ohranjen kamniti portal s kovanimi vrati vhoda v Lanthierijev park

Glavni trg z nizom strnjenih hiš in Plečnikovim spomenikom NOB

Kipi iz grajskega parka so postavljeni globoko v Glavni trg

Lepo obnovljena trška hiša. Okrašena je s ploščami, ki so izdelane iz drobnih prodnikov.

Detajl hiše na Glavnem trgu. Okrasne plošče na pročelju so narejene iz drobnih prodnikov.

Široki kamniti portali so ena izmed značilnosti hiš v starem trškem jedru Vipave

Vipava, strnjeno staro trško jedro je nastalo ob vznožju Starega gradu. Leži na robu Vipavske doline pod pogorjem Nanos.

Enonadstropna trška hiša s secesijskim okrasjem

Na tabli, v desnem kotu, še vedno piše Titov trg. Tako se je imenoval današnji Glavni trg.

Dolga, enonadstropna hiša na Trgu Pavla Rušta ima v pritličju več portalov. Možno, da je sestavljena iz več hiš ali pa so bili tu nekoč lokali. Na sklepniku je letnica 1740. in ime Joseph Schmuz. V vogalu kamnitega portala je letnica 1531. 

Stara šola je bila zgrajena leta 1861. Delovala je sto dvajset let, dokler ni Vipava, leta 1969, dobila novo in večjo šolo. V lepi zgradbi stare šole danes domuje del Lavričeve knjižnice

Večstanovanjska hiša na Trgu Pavla Rušta ima zanimiv zaključek

Vipava, staro trško jedro

Beblerjeva ulica in župnijska cerkev sv. Štefana.

Detajl hiše župnišča na Beblerjevi ulici v Vipavi. Okno s kamnitim okvirjem in preklado, nad glavnim portalom. Marmorna spominska plošča v obliki sarkofaga na konzolah nam sporoča, da je v tej hiši, v mladih letih, živel umetnostni zgodovinar France Mesesnel. Pročelje hiše se zaključi s konzolnim vencem

Širok, kamniti portal župnišča. Sklepnik s strešico ima vklesano letnico 1785.

Portal in okno, enonadstropne hiše na Trgu Pavla Rušta. Portal z dekorativnim okrasjem nosi letnico 1877.

Spominska plošča na rojstni hiši Sebastjana Krelja (1538. Vipava - 1567. Ljubljana), protestant in teolog, slovenski jezikoslovec, pisatelj in prevajalec.

Sklepnik s strešico in letnico 1772

Plečnikov spomenik NOB na Glavnem trgu v Vipavi. Odkrit je bil leta 1952. 

Detajl kamnitega portala

Stranski portal in okno z železnimi polkni hiše na Glavnem trgu

Povezano:

Štanjel 

Sveto in Cerje 

Vir: Umetnostna topografija Slovenije, UE Ajdovščina, druga knjiga, ZRC SAZU, Ljubljana 2012
Elena Mulic, Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Občina Vipava 2011