Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Črna Marija z detetom

Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času

Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.

Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.

S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja. 

Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu. 

Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 

Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje

Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.

S freskami poslikana slavoločna stena

Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.

Freska na oboku prezbiterija

Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja

Stranski baročni oltar

Križev pot v obliki reliefa

Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo

Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.

Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki

Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata

Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.

Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom

Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 

Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem

Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 

Mali trg s kamnitim vodnjakom

Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...

Arkadni hodnik pod cerkvijo

Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta

Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše

Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku

Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Vir: voden ogled 

zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom

Fabianijev Štanjel

Štanjel je kraška vasica, ki se s kamnitimi hišami na terasah vzpenja po Štanjelskem griču ali Turnu. Na vrhu je ostanek rimskega razglednega ali obrambnega stolpa. Pravijo mu Gledanica in tudi danes je od tu čudovit razgled daleč naokoli. Danes idilična vasica je v svoji zgodovini doživela veliko hudega. Še posebno v obdobju Soške fronte in druge vojne, ko je bilo veliko hiš porušenih pa tudi gradu ni bilo prizaneseno. Za oživitev in obnovo Štanjela je v veliki meri poskrbel arhitekt Maks Fabiani.
Po spletu srečnih okoliščin, je naneslo tako, da sem v kratkem času Štanjel obiskala kar dvakrat. Prvič smo se bolj posvetili cerkvi sv. Daniela in gradu. Tokrat pa ogledu Ferrarijevega vrta in vile. Po ozkih uličicah, mimo kamnitih kraških hiš pa smo se najbolj zagnani sprehodili vse do vrha Štanjelskega griča, do Gledanice.

Grad Štanjel, polovica obnovljena, druga polovica na obnovo še čaka. Pod gradom spomenik padlim v NOB

Leta 1935. je arhitekt Maks Fabiani zgradil portal in cesto, ki vodi do vile Ferrari

Čudovita cesta, v objemu narave, ki nas pripelje do Ferrarijevega vrta, se danes imenuje Fabianijeva pot.

Pergola pod vilo Ferrari

Ferrarijev vrt. Ob ribniku so gredice z zelišči

Ovalni bazen z otočkom in kamnitim mostičkom

Ferrarijev vrt je nastajal med leti 1925 do 1935, po načrtih arhitekta Maksa Fabianija

Razgledni paviljon

Pogled na kraško pokrajino

Kobdiljski stolp oziroma stolp na vratih je del nekdanjega obzidja. V njem je Fabiani uredil poletno jedilnico za vilo Ferrari, na vrhu pa razgledno teraso.

Vila Ferrari je nastala iz niza hiš, med dvema obrambnima stolpoma, ki jih je postopoma odkupil Fabianijev sorodnik, zdravnik Enrico Ferrari iz Trsta. Pod njo je arhitekt uredil terasasti Ferrarijev vrt s kamnitimi podpornimi zidovi, pergolami, zeliščnimi gredicami, kamnitimi stopnišči, drevesi in rožami. Čudovito. Vrt je danes javno dostopen. Od leta 1999. je tudi kulturni spomenik državnega pomena.

Najnovejša pridobitev Štanjela je Fabianijev čebelnjak, ki stoji na istem mestu kot med obema vojnama, pod Kobdiljskim stolpom.

Detajl Kobdiljskega stolpa z notranje strani. 

Poslikava na pročelju ene od hiš v Štanjelu, prikazuje Marijo z Detetom in sv. Jožefa. Všeč mi je, da so dodali tudi oslička 😎

Ferrarijeva vila z vodnjakom

Tudi rožice imajo lahko svoje škornje 😊

Glavni vhod v vilo Ferrari. V njej je tudi trgovina s spominki

Del porušenega obrambnega stolpa, ob vili Ferrari, ki je še ostal.

Kamnite kraške hiše s širokimi portali in majhnimi okni

Značilnost kraške hiše je tudi "spahnjenca". Prizidek z odprtim ognjiščem in dimnikom, ter pokrit s korci 

Kraška hiša z vodnjakom (štirno), s kamnitimi žlebovi in s korci prekrito streho. V njej je muzej, ki hrani etnološko zbirko

Grajžarjeva hiša v kateri se je rodil tudi Josip Abram (1875 - 1938. Ljubljana). Bil je duhovnik, pisatelj, narodni buditelj in prevajalec. V gimnaziji ga je dr. Janez Evangelist Krek, navdušil za poezijo ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, ki jo je kasneje prevajal. Društvo Ukrajincev in Rusinov Karpati je, na Abramovo rojstno hišo, dalo postaviti doprsna kipa obeh velikih mož.

Hiše v Štanjelu so postavljene na terasah, povezujejo jih ozke, kamnite ulice

Nadstropne hiše s kamnitim stopniščem

Glede na to, kako močno je bil Štanjel porušen in poškodovan v prvi in drugi vojni, je danes tu zelo malo hiš, ki še čakajo na obnovo.

Na vrhu terasastega hriba, na katerem stoji Štanjel, je bil nekoč rimski razgledni ali obrambni stolp. Danes je ohranjen le spodnji del stolpa, tako da je razgled na okolico malce slabši pa vseeno zanimiv. Razgledna točka nad vasjo se imenuje Gledanica. Slovenska zastava pa vihra na stebru, ki stoji za Gledanico, v počastitev Dneva državnosti

Pogled z Gledanice na limonast zaključek zvonika cerkve sv. Daniela in na ravninski Štanjel

Niz strnjenih, pritličnih hiš tik pod vrhom Štanjelskega griča ali Turna.

V živo skalo vklesan zbiralnik za vodo, ki se ob deževju, polni po hišnem žlebu

Spahnjenca

Pri odkrivanju Štanjela sem imela živalsko dobro družbo. Metulj me je takole spremljal kar nekaj časa 😍

Kamen na kamen ...

Gotski prezbiterij cerkve sv. Daniela

Nekatere hiše so bile med seboj povezane s prehodom nad cesto

Kamniti bloki na portalu in oknih, nam da vedeti, da je bil tu na delu arhitekt Maks Fabiani. Poslopje je bilo zgrajeno med obema vojnama, kot gospodarsko poslopje. Danes so nekdanji hlevi preurejeni v večstanovanjsko hišo

S kamnitimi bloki obdano Fabianijevo okno

Kovinski izvesek z veduto Štanjela in napisom Čebelarna

Cerkev sv. Daniela, Štanjel

Pritlična hiša, v ravninskem delu Štanjela, v kateri danes domuje pošta in gostinski lokal, je bila zgrajena leta 1938, po načrtih Maksa Fabianija.

Manjši trg, pod srednjeveškim obzidjem, z vodnjakom (štirno) in staro tehtnico. 

Kamnita fasada in Maks Fabiani. Zgradba s kamnitim polkrožnim stolpom je bila zgrajena leta 1938. Kamnita loka sta bila dodana kasneje. 

Okno na polkrožnem kamnitem stolpu z vitražem v podobi štanjelske cerkve

Povezano:

Festival sivke v Ivanjem Gradu

Vir: stanjel.eu

Register NKD