ponedeljek, 28. november 2022

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Obiskali smo drugo največje romarsko svetišče v Sloveniji. Nahaja se v občini Majšperk. To je bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Bazilika je versko središče pa tudi bogata sakralna dediščina v kateri prevladuje gotike. Seveda je tudi barok prisoten, saj so tudi na Ptujski Gori spremljali "sakralno modo". 😊

Cerkev na Ptujski Gori so začeli zidati okoli leta 1410. Danes je to čudovit triladijski prostor z obilico gotskih kipov in baročne opreme. Prav gotovo je največja umetnina razkošen relief Marije Zavetnice, ki pod svojim plaščem daje zavetje kar 82-im osebam tedanjega časa. Relief izhaja iz časa, ko so začeli zidati cerkev. Prvotno je krasil vhodni portal. Iz 15. stoletja so tudi leseni stranski oltarji in kamniti, gotski kip sv. Jakoba.

V 17. stoletju so prizidali baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverija. Pika na i so ohranjene srednjeveške freske, pod korom, pri vhodu v cerkev. V nekdanji kapeli sv. Križa, freske prikazujejo Marijino in Kristusovo življenje. Vse to in še več prekriva rebrasto obokan strop z grbi donatorjev. Več o lepoti bazilike pa na fotografijah s komentarji. Vredno ogleda.

Slovenija, Štajerska
Največja in najbolj prepoznavna umetnina bazilike na Ptujski Gori je izjemen relief, na baročnem oltarju, v prezbiteriju nastal okoli leta 1410. Pod Marijinim plaščem je upodobljeno 82 oseb, ki so živele v tistem času. Med njimi je tudi Bernard III. ustanovitelj Ptujske Gore. Relief je sprva krasil vhodni portal.

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Družine. Leseni oltarni nastavek v obliki slavoloka stoji na kamniti oltarni mizi. Nastal je konec 17. stoletja. V originalu je bil črn oltar. Današnjo barvito podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Restavratorstva se je lotil slikar Josef Jacober, ki je živel na Ptuju.

Slovenija, Štajerska
Leseni oltarni nastavek sv. Sigismunda. V sredini je kip sv. Sigismunda, pod njim pa zmaj objema grbovni ščit. Zmaj je simbol zmajevega reda, ki je bil ustanovljen leta 1408. Ustanovil ga je ogrski kralj Sigismund Luksemburški s svojo ženo Barbaro Celjsko. Predvidevajo, da je oltar nastal po tem letu. Na levi je kip sv. Barbare, na desni pa sv. škof Erazem.

Slovenija, Štajerska
Oltar Brezmadežne Marije. Ob njej stojita njena starša, sv. Joahim in sv. Ana

Slovenija, Štajerska
Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija. Zgradili so jo v drugi polovici 17. stoletja na mestu nekdanjega portala. Baročni oltar, bogato okrašen z listi akanta, je delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa iz leta 1690. Večja oltarna slika predstavlja sv. Frančiška, ki čudežno ustavlja kugo.

Slovenija, Štajerska
Leseni oltarni nastavek, zgornji del gotskega oltarja Rožnovenske Matere božje, nastal konec 17. stoletja. Slika predstavlja sv. Rozalijo, ki leži med cvetjem. 

Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop z grbi družin, ki so darovale za gradnjo mogočne cerkve na Ptujski Gori.

Slovenija, Štajerska
Gotski oltar Rožnovenske Matere božje. Ob Mariji in malem Jezusu stojita sv. Katarina in sv. Andrej

Slovenija, Štajerska
Del oltarja Loretske matere božje

Slovenija, Štajerska
Baldahin celjskega oltarja Friderika II. Celjskega, kamnoseška umetnina. Sodeč po stari fotografiji, je bil baldahin del kapelice z dvokapno strešico, ki je stala zunaj, ob cerkvi.

Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča Žige z Dobrne z družinskim grbom. Izdelana je iz enega kosa rdečega salzburškega marmorja. Nosi letnico 1429. Žiga z Dobrne je bil vitez v službi Hermana II. Celjskega.

Slovenija, Štajerska
Gotski obok in srednjeveške freske pod korom v nekdanji kapeli sv. Križa. Gotske freske, ki so nastale v prvi polovici 15. stoletja, so odkrili in restavrirali leta 1948. V zgornji vrsti je prikaz križanja. V spodnji vrsti, na sredini, vidimo Marijo z mrtvim Jezusom (Pieta). Za njima so tri svetnice in trije svetniki. 

Slovenija, Štajerska
Pas srednjeveških fresk ob šilastem gotskem prehodu. Sv. Nikolaj obdaruje revne neveste.

Slovenija, Štajerska
Sv. Peter, srednjeveška freska v nekdanji kapeli sv. Križa.

Slovenija, Štajerska
Kamniti, gotski kip sv. Jakoba, iz začetka 15. stoletja, na konzoli z grbom v glavni ladji. 

Slovenija, Štajerska
Orgle in srednjeveška freska, iz leta 1491, na steni zvonika. Leseni korni balkon nosi letnico 1696. Podprt je z umetelno kovanimi palicami, ki ga podpirajo. Ograjo krasijo pozlačeni jonski pilastri. Prvotni kor je bil močno poškodovan v požaru. Na oboku so grbi plemiških družin, ki so podprle gradnjo cerkve in letnica 1491.

Slovenija, Štajerska
Novodobni Križev pot je nastal leta 1989. Avtor je akademski kipar Viktor Gojkovič

Slovenija, Štajerska
Bronasta vrata glavnega portala in relief Marije zavetnice s plaščem je delo kiparja Viktorja Gojkoviča iz leta 1999. Na levi strani vrat je v reliefu podoba slovenskega škofa Antona Marije Slomška, na desni pa je upodobljen papež Janez Pavel II. v počastitev njegovega obiska v Sloveniji.

Slovenija, Štajerska
Konzola na levi strani vhodnega portala, ki podpira luneto. Na njej je orel, simbol evangelista sv. Janeza.

Slovenija, Štajerska
Konzola na desni strani vhodnega portala. Vol, simbol evangelista sv. Luke.

Slovenija, Štajerska
Imeniten in razkošen stranski portal bazilike Marije zavetnice na Ptujski Gori

Slovenija, Štajerska
Zunanji gotski stebri prezbiterija

Slovenija, Štajerska
Ptujska Gora - Baročno stopnišče in baročna kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Florijana, zavetnika gasilcev. 

Slovenija, Štajerska
Župnijski urad

Slovenija, Štajerska
Trg pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Slovenija, Štajerska
Pritlična, sedem-osna hiša na trgu Ptujske Gore je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Danes z njo upravlja TD Ptujska Gora. V njej je turistično informacijski urad, trgovina s spominki, pošta in galerija domačega fotografa Stojana Kerblerja.

Slovenija, Štajerska
Pranger oziroma sramotilni steber nosi letnico 1855. Je kopija sramotilnega stebra iz 15. stoletja. Takrat je Ptujska Gora dobila trške pravice in lastno sodstvo. In kjer je sodnik, tam so tudi kazni. 😎

Slovenija, Štajerska
Zvonik cerkve na Ptujski Gori je pogorel. Ponovno so ga pozidali leta 1491. Glede na velikost cerkve predvidevajo, da je bil zvonik višji. 

Slovenija, Štajerska
Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, s prizidano kapelo sv. Frančiška Ksaverija. 

Slovenija, Štajerska
Ptujska Gora, pogled na jutranje meglice

Slovenija, Štajerska
Nekdanji obrambni stolp, ki je skupaj z obrambnim zidom, varoval pred turškimi vpadi.

Slovenija, Štajerska
Romarska hiša z Marijinim emblemom. 

Slovenija, Štajerska
Romarska pot miru, so poimenovali pot od parkirišča do bazilike. Uredili so ga leta 2008. Na poti je dvajset kamnitih znamenj iz pohorskega granita, skrivnosti Marijinega rožnega venca. Na njih so reliefi s prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja. Delo kiparja Viktorja Gojkoviča.

Slovenija, Štajerska
Minoritski samostan na Ptujski Gori

Slovenija, Štajerska
Križani. Relief na stebru iz pohorskega granita.

Slovenija, Štajerska
Sv. Frančišek Asiški (1181-1226) je ustanovitelj frančiškanskega reda. Ena od vej so tudi minoriti, ki upravljajo z baziliko in samostanom od leta 1937. Tretja veja so kapucini.

Slovenija, Štajerska
Križani, začetek in konec poti do bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.




Vir:
ptujska-gora.si
zloženka Ptujska Gora, biser gotike, TD Ptujska Gora, 2013
Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, Peskar Robert, Družina, Ljubljana, 2010 (odlična monografija)