Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave

sreda, 04. marec 2020

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Staro mestno jedro Litije, leži med reko Savo in hribom Sitarjevec. Najstarejši in najbolj slikovit del je Valvazorjev trg, med Plečnikovim spomenikom na Trgu Svobode pa vse do nekdanjega Sokolskega doma.

Na Trgu Svobode, ki se prelije v Valvazorjev trg, je svoj pečat pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so izdelali in leta 1952. postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Visok kamniti steber ima na vrhu plamenico in štiri zvezde. Na stebru so, na polkrožnih ploščah, imena padlih. V bližini sta doprsna kipa dveh narodnih herojev, rojenih v Litiji.

Na Valvazorjevem trgu stoji zanimiva cerkev sv. Nikolaja. Sprva je bila samo pokopališka kapela. Ta je danes kapela sv. Nikolaja. Kasneje so dozidali ladjo, ki je danes prezbiterij. Krasi ga čudovit mozaik Jezusovo spremenjenje na gori, delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra Marka Rupnika. Njegovo delo je tudi Križev pot. Z dozidavo nove ladje in kora, je cerkev dobila današnjo podobo. 

Nasproti cerkve sv. Nikolaja stoji ena najstarejših zgradb v Litiji, Farbarjev grad oziroma Litijski turn. Sestavljen je iz dveh povezanih stolpov. Najstarejši del je stolp z vogalnim pomolom iz 16. stoletja.

Na Valvazorjevem trgu stoji skromna pritlična hiška v kateri se je rodilo pet bratov Badjura. Dva od njih sta znana tudi širši javnosti. Metod Badjura je bil slovenski režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura pa je bil publicist, eden prvih učiteljev smučanja pri nas in avtor prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Leta 1912. so na koncu Valvazorjevega trga zgradili Sokolski dom. V lepi zgradbi, ki jo je krasil sokol z razprtimi krili, so krajani telovadili, se družili in obiskovali različne kulturne prireditve. Zgradba še vedno stoji a je v bolj klavrnem stanju. Menda so v njej zdaj skladiščni prostori. 😎

Le lučaj stran od Valvazorjevega trga, na Cesti komandanta Staneta 2, že od leta 1905. stoji palača, ki je bila namenjena sodišču. Danes je v njej Mestni muzej Litija. Pred športno dvorano stoji kip čolnarja. Postavili so ga leta 2010. v spomin na nekdaj živahen promet po reki Savi. Avtor je kipar Mirsad Begič.

Slovenija
Nace Simončič (8.junij 1918. Litija - 21. januar 2001. Ljubljana), igralec in režiser, predvsem pa odličen lutkar. Kljukčeve dogodivščine so me zabavale v otroških letih. Kasneje pa sem z veseljem spremljala njegovega Radovednega Tačka. 😍
Slovenija
Jože Plečnik v Litiji, spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Na visokem, korintskem stebru so polkrožne plošče z imeni padlih, na vrhu stoji plamenica in štiri rdeče zvezde. Spomenik so postavili leta 1952. Stoji na Trgu Svobode. 
Slovenija
Narodni heroj, general in častni občan Litije, Jože Borštnar Rovčan
Slovenija
Narodni heroj, general in častni občan Litije, Franc Poglajen Kranjc
Slovenija
Cerkev sv. Nikolaja na Valvazorjevem trgu v Litiji
Slovenija
Mozaik glavnega oltarja, Jezusovo spremenjenje na gori, je delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra, Marka Rupnika. Na desni strani je podoba Marije z Jezuščkom. V središču je odrasli Jezus. Ob njem so: na desni strani stoji Mojzes s tablama zapovedi v rokah, pod njim sv. Peter ki kot skala trdno drži cerkev na svojih rokah, na levi je prerok Elija s svitkom na katerem je njegova prerokba, pod njim je sv. Janez Evangelist z evangelijem. Na dnu mozaika je apostol Jakob s kelihom v rokah. Prostoru kjer je zdaj prezbiterij je bila prej glavna ladja.
Slovenija
Kor 
Slovenija
Poslikan obok kapele sv. Nikolaja
Slovenija
Nekoč je bila samo pokopališka kapela, nato glavni oltar, danes je zopet kapela in del večje cerkve, ki so jo z leti širili in dograjevali. Oltarna slika sv. Nikolaja ali sv. Miklavža je iz leta 1877. Na dnu slike je veduta Litije z nekdanjim lesenim mostom, ki ga danes žal ni več. Avtor slike je slikar Ivan Franke (1841. Dobje na Gorenjskem - 1927. Ljubljana)
Slovenija
Stranski oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Leta 1614. je Litijo zajel uničujoči požar. 
Slovenija
Križev pot je naslikal slikar, pater Marko Rupnik
Slovenija
Vitraj, kot luneta v modrem na spovednici, je delo slikarja Mateja Metlikoviča
Slovenija
Župnišče na Valvazorjevem trgu 5. Nadstropna, baročna hiša s pilastri v nadstropju je iz 19. stoletja.
Slovenija
Farbarjev grad tudi Litijski turn. Pravijo, da je najstarejša zgradba v mestu. Njena zasnova sega v 16. stoletje. Najstarejši del je stolp z renesančnim vogalnim pomolom na kamnitih konzolah. Pročelje krasi sončna ura. Najmlajši je srednji, povezovalni del, ki je bil prvotno odprt. Danes je zaprt z arkadnim hodnikom v pritličju. 
Slovenija
V Litijskem turnu je živel tudi Peter Jereb (1. julij 1868. Cerkno - 3. oktober 1951. Litija) slovenski skladatelj in organist.
Slovenija
Mira Pregelj, slovenska slikarka, je bila nekaj časa tudi lastnica Litijskega turna
Slovenija
Današnja Koblerjeva hiša, na Valvazorjevem trgu 15 v Litiji, ima zelo malo skupnega s tisto prvo, ki jo lahko vidimo na portalu kamra.si. Ostalo je ime hiše pa verjetno kakšen temeljni kamen v notranjosti. Prvotno je tu stal nadstropni dvorec s štirikapno, s slamo krito streho. Na levem vogalu je imel leseni gank, ki so ga odstranili leta 1966. Žal. Po nekdanjem polkrožnem portalu, dvorec umeščajo v 16. stoletje. Lastnica je bila grofica Johana Barbo. Leta 1847. je dvorec prešel v last cesarsko kraljevih uslužbencev Kobler, po katerih se tudi imenuje. 
Slovenija
Litijska Štirna, obnovljeni lito železni vodnjak z ročno črpalko
Slovenija
Meškova hiša na Valvazorjevem trgu 17 v Litiji je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Ime je dobila po posestniku Jožefu Mešku, ki je hišo kupil leta 1883.
Slovenija
Družina Badjura je imela pet sinov, ki so se rodili v tej hiški. Med najbolj znanimi je Metod Badjura (1896-1971) režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura (1881. Litija - 1963.) je bil publicist, pisal je tudi turistične vodnike. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.
Slovenija
Spominska plošča na rojstni hiški bratov Badjura, Valvazorjev trg 19 v Litiji
Slovenija
Nekoč je bil v Litiji Sokolski dom. Zgradili so ga leta 1912. V njem so telovadili in prirejali različne kulturne prireditve, se zabavali in plesali. Na vrhu polkrožne plošče je stal veličasten sokol z razširjenimi krili, ki so ga odstranili po drugi svetovni vojni.  
Slovenija
Levstikova ulica v Litiji
Slovenija
Nadstropna zgradba na cesti komandanta Staneta 2, je bila zgrajena leta 1905. V njej je bilo sodišče. Kasneje je bila tu osnovna šola (trakt na dvoriščni strani), danes pa v njej domuje Mestni muzej Litija.
Slovenija
Spominska plošča na pročelju Mestnega muzeja Litija, nam pokaže kakšna je bila zgradba osnovne šole nekoč, preden so jo porušili in zgradili bolj modernistično poslopje
Slovenija
Doprsni kip slovenskega pisatelja Frana Levstika (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana), pred Mestnim muzejem Litija
Slovenija
Rudniški voziček, ki oznanja, da je bila Litija nekoč rudarsko mesto. Na vozičku je plakat za litijsko pustovanje na katerem so ustanovili novo letalsko družbo Litija Airways 😎 
Slovenija
Kip čolnarja, pred športno dvorano v Litiji. Postavili so ga sredi leta 2010. Avtor kipar Mirsad Begič.
Slovenija
Predilnico in tkalnico Litija so zgradili leta 1886. Ustanovila sta jo Julius Schwarz iz Trsta in Evgen Zubin iz Manchestra. Kasneje so ji večkrat prizidali dodatne prostore. Tkalnica je prenehala z delovanjem leta 1909. Predilnica deluje še danes in je edina delujoča v Sloveniji. 
Slovenija
Stara železniška čuvajnica ob progi Ljubljana - Litija, žalostno propada. Upam, da se lotijo obnove tako kot so to storili s podobno čuvajnico v Borovnici.
Slovenija
Predilniška vila stoji na bregu nad predilnico Litija. Zgradili so jo leta 1886. V njej so bivali direktorji, mojstri in ostali vodilni kader predilnice, s svojimi družinami. Predilniška vila je imela tudi velik bazen. Obdana je bila z okrasnimi vrtovi in drevoredi. 
Slovenija
Ožji del predilniške vile krasita lesena, zastekljena ganka. Prvotno so bila stekla barvna kot nekakšni vitraji. 
Slovenija
Železniška postaja Litija. Začetek in konec foto sprehoda po Litiji. Čas je, da se odpravimo domov. 😎


Povezano:

Litija Airways
Vir:
zloženka Mestni muzej Litija
zupnija-litija.rkc.si
Register NKD
kamra.si
levstik.si


ponedeljek, 12. avgust 2019

Lepota poslikanih lesenih stropov

Na potepanju po naši lepi Notranjski, smo obiskali tri majhne cerkvice, ki za svojimi zidovi varujejo velike umetnine. Gre za čudovite, poslikane lesene kasetne strope, ki so nastali v 17. in 18. stoletju. Kako je to videti, najlepše pokažejo fotografije.

Najprej smo si ogledali cerkev sv. Vida v vasi Martinjak, ki spada v občino Cerknica. Prvič se omenja leta 1526. Poslikani strop je iz leta 1621. Stoji v kotanji ob cesti, pod njo pa izvira zdravilni studenec sv. Vida. Tik pred drugo svetovno vojno je cerkev dobila zanimiv, kamniti zvonik, ki so ga izdelali po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča.

Pot nas je peljala naprej do vasice Nadlesk in cerkve sv. Jedrti. Ta stoji na manjši vzpetini, tako kot se za cerkev spodobi. Zgradili naj bi jo že v 14. stoletju ali celo 13. V 13. stoletje so umestili leseno glavo Janeza Krstnika, ki so jo našli tu. Poslikan leseni strop je iz leta 1723. Cerkev krasijo trije zlati oltarji in stenske freske, ki jih je ustvaril slikar Tomaž iz Senja, leta 1511.

Tretja lepotica s poslikanim lesenim stropom iz leta 1693. pa nas je čakala na Bloški Polici. To je cerkev sv. Vincencija. Prvič se omenja na začetku 16. stoletja. Tudi ta cerkvica se ponaša z zlatimi oltarji. Vse tri pa so biseri slovenske sakralne dediščine.

Slovenija, Notranjska
Zvonik ob cerkvi sv. Vida v Martinjaku so gradili med leti 1936-1938, po načrtih dveh slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča. 
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Vida, v Martinjaku (občina Cerknica), je bila prvič omenjena leta 1526. Današnja zunanjost cerkve je iz 17. stoletja. Nad glavnim vhodom je zvonik na preslico.
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Vida v Martinjaku, krasi lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621. Obnovili so ga leta 2007. Na sredini stropa je podoba sv. Vida, ki se kuha v kotlu. Ostale kasete, ki so omejene z okvirjem krasijo različne rozete.
Slovenija, Notranjska
Leseni kasetni strop, na obeh daljših stranicah sega tudi na cerkveno steno. Ločujejo ju ozke in dolge kasete poslikane z rozetami in rastlinskimi motivi. Na desni zgoraj je podoba sv. Jerneja s knjigo in nožem. Kaseta pod njim prikazuje ptico spoznanja. Nad sliko ptice, ki se drži za nos je napis: Anna tiza alle gos primi vsak sebe (s)a nos. Kar pomeni, da preden obsodiš dejanja drugega, presodi sebe in svoja dejanja. 
Slovenija, Notranjska
Nasproti sv. Jerneja je podoba sv. Helene s križem, pod njo pa pelikan z mladiči.
Slovenija, Notranjska
Zvezdasto-rebrasto obokan strop prezbiterija krasijo tudi sklepniki v obliki srca.
Slovenija, Notranjska
Veliki baročni oltar posvečen sv. Vidu, je iz sredine 19. stoletja. 
Slovenija, Notranjska
Ostanek srednjeveške freske v cerkveni ladji
Slovenija, Notranjska
Stranski baročni oltar ob slavoločni steni. Krasita ga spiralna stebra z vinsko trto. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Ozko, polkrožno zaključeno okno s kamnitim okvirjem
Slovenija, Notranjska
Pogled na leseno razpelo v vhodni lopi
Slovenija, Notranjska
Pod cerkvijo sv. Vida izvira zdravilni studenec sv. Vida.
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, občina Loška dolina. Bogato okrašen strop z glavicami angelov in dno kora z vazo s cvetjem. Poslikava je iz leta 1723. in 1725.
Slovenija, Notranjska
Osrednji del lesenega stropa je raven, ob straneh se poševno spusti tudi na del stene. Osmerokotniki so poslikani z angelskimi glavicami in razkošnimi šopki cvetja v vazah. Povezujejo jih križi in šesterokotniki v rjavih, naravnih tonih. 
Slovenija, Notranjska
Baročni veliki zlati oltar posvečen sv. Jedrt. Nastal je okoli leta 1720. Krasi ga razkošen akantov ornament. 
Slovenija, Notranjska
Stranski baročni oltar posvečen sv. Neži, ki jo upodabljajo z jagenjčkom. Ob njej je sv. Jedrt. Oltar je nastal v sredini 17. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Stranski zlati oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. V atiki je kip Marije z Detetom. V oltarnem nastavku sv. Janez Krstnik krščuje Jezusa. Oltar datira na začetek 18. stoletja.  
Slovenija, Notranjska
Srednjeveška freska, Obisk treh kraljev, iz leta 1511. Freske je naslikal mojster Tomaž iz Senja, ki jih je tudi podpisal.
Slovenija, Notranjska
Freske in lesena glava Janeza Krstnika iz 13. stoletja
Slovenija, Notranjska
Poslikava vrat lesene omare (mislim, da je omara v bistvu prenosni oltar, nisem pa prepričana) se popolnoma sklada s poslikavo na lesenem stropu.
Slovenija, Notranjska
Kopija lesene glave Janeza Krstnika, originalna iz 13. stoletja, je v Narodnem muzeju, v Ljubljani.
Slovenija, Notranjska
Raglja, zelo glasna. Na veliko soboto, ko ni bilo zvonjenja, so po vasi ragljali z ragljo 😎
Slovenija, Notranjska
Luneta s Križanim in letnica 1667. na portalu
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Jedrt v Nadlesku (občina Cerknica), v Loški dolini. Pred vhodom je odprta lopa, nad njo pa zvonova na preslico. 
Slovenija, Notranjska
Bloška Polica, vasica v Loški dolini na Notranjskem.
Slovenija, Notranjska
Prezbiterij z velikim zlatim baročnim oltarjem sv. Vincencija iz druge polovice 17. stoletja, ko so cerkev prenovili in slavoločna stena s srednjeveškimi freskami iz 16. stoletja. 
Slovenija, Notranjska
Poslikan leseni kasetni strop je nastal okoli leta 1693. in umetelno izrezljana lesena ograja kora
Slovenija, Notranjska
Kasetni leseni strop. Kasete z lomljenimi vogali in podobo svetnikov in ...
Slovenija, Notranjska
... kasetni leseni strop z motivom nageljna in šopka rož v vazi. "Vetrnice" lepo skrijejo lesene vijake, ki povezujejo kasete
Slovenija, Notranjska
Stranska zlata baročna oltarja sta posvečena sv. Kozmi in Damjanu. Brata dvojčka, rojena v Siriji, sta bila zdravnika in sta revne ljudi zdravila brezplačno ter na ta način marsikoga spreobrnila v krščansko vero. Nič ni brezplačno 😎
Slovenija, Notranjska
Drugi stranski, zlati baročni oltar sv. Kozma in Damjana 


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem





Vir: voden ogled
Nataša Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1988
Register NKD
Wikipedia