Šentjur pri Celju

Šentjur pri Celju je zgodovinsko mesto in središče istoimenske občine. Staro mestno jedro leži na manjši vzpetini. Imenuje se Zgornji trg. Od tu izhaja znamenita rodbina Ipavcev. Bili so zdravniki in odlični glasbeniki. Čeprav se v zvezi z glasbo v glavnem omenjajo bolj moški člani pa v muzejski hiši Ipavcev, izvemo, da je tudi ženski del dobro obvladal glasbene veščine.

Hiša in vrt Ipavcev je danes muzej znamenite družine. Pri obnovi je sodeloval arhitekt Jože Plečnik. Na vrtu lahko občudujemo njegov vodnjak in kamnito mizo.

V Zgornjem trgu dominira baročna cerkev sv. Jurija. Današnja podoba je iz prve polovice 18. stoletja. Prva omemba cerkve in kraja v pisnih virih sega v leto 1340. Oltarna slika sv. Jurija je delo slikarja Janeza Wolfa. Oltarji in Križev pot pa je ustvarila slikarska dinastija Šubic oziroma dva od teh, Janez in Ivan Šubic. 

Če ima mesto Zgornji trg, mora biti nekje tudi Spodnji trg. Ta je nastal v Šentjurju po letu 1846, ko so zgradili Južno železnico in železniško postajo. Danes v simpatičnem pritličnem poslopju domuje Muzej južne železnice. 

Če niste vedeli kam na izlet z vlakom, ideja je tu. Šentjur pri Celju, Muzej južne železnice, Spodnji trg z monumentalnim, secesijskim poslopjem osnovne šole Franja Malgaja, na Zgornji trg, kjer, se znamenitosti kar vrstijo, kar je razvidno iz foto zgodbe.

Naslednja postaja je Šmarje pri Jelšah, kjer je doma visoki barok in kjer je ogled obvezen. 😉

Šentjur. Znameniti Ipavci, zdravniki in skladatelji. Gustav in Benjamin Ipavec sta brata, Josip pa je bil sin Gustava Ipavca.

Šentjur. Del kamnitega portala Ipavčeve hiše z letnico 1827.

Šentjur. Nekoč ordinacija, danes poročna dvorana.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Meščanski salon

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Stara ura v preddverju hiše.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Kovana vrata z letnico 1833 in začetnicami F. M.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Starodobno kolo.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Vrt Ipavčeve hiše z velikonočno dekoracijo.

Šentjur. Muzej Ipavčeva hiša. Pred drugo svetovno vojno so hišo prenovili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Iz tega časa je tudi Plečnikov vodnjak na vrtu pod starodavno lipo.

Šentjur. Detajl obnovljenih vhodnih vrat rojstne hiše Josipa Ipavca.

Šentjur. Hiša v starem trškem jedru ima na kamnitem portalu letnico 1812.

Šentjur. Glasbena šola skladateljev Ipavcev na Zgornjem trgu.

Šentjur. Šentjurjevo, tradicionalna prireditev in tekmovanje v pripravi kisle župe.

Šentjur. Detajl štiriosne hiše iz 18. stoletja z zanimivo poslikavo.

Šentjur. Šentjurjevo in mlaj na Zgornjem trgu.

Šentjur. Pirh velikan 😊

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Glavni oltar s sliko sv. Jurija, ki ubija zmaja. Delo slikarja Janeza Wolfa.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Marija z Jezuščkom in angelčki.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Orgle

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Baročna prižnica.

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Križev pot je delo slovenskega slikarja Janeza Šubica.

Šentjur, cerkev sv. Jurija.

Šentjur. Zgornji trg.

Šentjur. Kužki so imeli svoj nastop na poligonu. 💜

Šentjur, cerkev sv. Jurija. Veličastno baročno župnišče, zgrajeno leta 1780.

Šentjur. Visoko pritlična hiška s kamnitim portalom in dvoramnim stopniščem je bila zgrajena v 19. stoletju.

Šentjur. Sejem bil je živ. 😎

Šentjur. Grički, travniki in vinogradi.

Šentjur. Botričnica je naselje v občini Šentjur. V naselju dominira cerkev Marije sedem žalosti iz leta 1736. Zvonik so postavili sredi 18. stoletja.

Šentjur. Pogled na Zgornji trg z bližnje Botričnice.

Šentjur pri Celju.

Šentjur. Vodnjak z ročno črpalko.

Šentjur. Spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Odkrili so ga leta 1956. Ustvaril ga je kipar Ciril Cesar (6. julij 1923, Mozirje - 15. januar 2024, Velenje). 

Šentjur. Starodobno kolo z letnico 1912. Lastnik nosi oblačila po modi iz prve polovice 20. stoletja. 😊

Šentjur. Ipavčev kulturni center.

Šentjur. Osnovna šola Franja Maglaja. Nadstropna, secesijska zgradba je bila zgrajena leta 1909. Stoji na začetku poti, ki vodi na Zgornji trg.

Šentjur pri Celju.

Šentjur. Na Mestnem trgu stoji spomenik, doprsni kip Franja Malgaja (10. november 1894, Hruševec pri Šentjurju - 6. maj 1919, Tolsti Vrh na Koroškem). Bil je Maistrov borec za severno mejo, domoljub in pesnik. Spomenik, poln simbolike, je izdelal kipar Kiar Meško.

Šentjur. Društvo starodobnikov. 🚲

Šentjur. Muzejska parna lokomotiva z vodnim napajalnikom. 🚂

Šentjur. Zgradba nekdanjega skladišča na železniški postaji, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja, je postala Železniški muzej oziroma Muzej južne železnice. 

Podobno:

Pravljično Celje

Laško

Vir:

- informativni panoji v starem trškem jedru

- turizem-sentjur.com

- Register NKD

Šentjakob ob Savi, župnijska cerkev sv. Jakoba in arhitekt Jože Plečnik

Šentjakob ob Savi je naselje na robu Mestne občine Ljubljana. Spada v Četrtno skupnost Črnuče. Do tja se lahko zapeljemo z avtobusom LPP številka 21 in 12D. 

Naselje je dobilo ime po župnijski cerkvi sv. Jakoba. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Za ljubitelje arhitekta Jožeta Plečnika je obisk cerkve skoraj nujen. Notranjost krasijo dela, narejena po Plečnikovih načrtih za kaznilniško kapelo v Begunjah na Gorenjskem. Slednjo so novi povojni oblastniki barbarsko porušili, kljub temu da je bila kar dvakrat zaščitena kot kulturna dediščina. Sestram usmiljenkam, ki so vodile takratno Žensko kaznilnico, je uspelo rešiti majhen del umetnin in te je leta 1974 arhitekt Jože Kušar, malce po svoje umestil v župnijsko cerkev sv. Jakoba. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Čez cesto in mimo tovarne Belinka, na majhni vzpetini, stoji mogočni kmečki dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja. Pod eno streho je združen bivalni in gospodarski del pa gostilna tudi, že od nekdaj. 😊

Plečnikov tabernakelj. Arhitekt Jože Kušar (1940, Ljubljana) je pri obnovi šentjakobske cerkve pogumno posegel v Plečnikove načrte. Tako je spremenil tudi tabernakelj. Odstranil je Pengovove kipe. Venec s križem, ki stoji na vrhu je bil del medeninaste vaze.  

Prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba. Osrednji gigantski kip Jezusa je delo kiparja Franceta Goršeta (26. 9. 1897, Zamostec - 2. 8. 1986, Golnik)

Del nekdanje Plečnikove večne luči danes služi kot krstilnik. Tako si je zamislil arhitekt obnove Jože Kušar.

Originalen Plečnikov svečnik v katerega arhitekt obnove ni posegel. Mizica je delo domačega mojstra.

Plečnikov veliki lestenec v prezbiteriju in poslikava slikarja Simona Ogrina iz leta 1913. Lestenec ima v premeru štiri metre, 36 rubinastih steklenih posodic za žarnice, nosilne verige so potiskane s starokrščanskimi kristogrami.

Plečnikova vaza

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška

Križev pot, prva in druga postaja

Stenska luč. Plečnik, da ali ne, to je zdaj vprašanje 😊

Leta 1974 je arhitekt Jože Kušar po svoje uredil prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Uporabil je nekaj Plečnikove opreme iz kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo uspele rešiti sestre usmiljenke. Čudovit tabernakelj, svečniki, vaza, del nekdanje večne luči služi kot krstilnica in ogromen lestenec. Veliki kip Kristusa je delo kiparja Franceta Goršeta. Ob njem so ohranjeni kipi iz stare šentjakobske cerkve.

Plečnikov lestenec, delo pasarskega mojstra Žmavca. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Novodobni stranski oltar sv. Štefana z ohranjenimi kipi stare, v potresu 1895 poškodovane cerkve.

Stranski oltar sv. Roka

Plečnikov lestenec krasi ladjo župnijske cerkve v Šentjakobu ob Savi.

Vitraj s podobo sestre usmiljenke in Plečnikov lestenec v cerkveni ladji.

Ena redkih Plečnikovih stvaritev, ki jih arhitekt obnove ni predrugačil, so svečniki. Oltarno mizo krasi čudovit prt z vezenimi gorenjskimi nageljni.

Orgle

Župnijsko cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi so zgradili po potresu leta 1895. Zgradili so jo leta 1899. Del starega zvonika so povišali. Cerkev je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah na Gorenjskem.

Križani na zunanji strani cerkve sv. Jakoba

Stara nagrobna plošča vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba. Na njej je letnica 1780.

Stara nagrobna polkrožna plošča z listnatim ornamentom na vrhu in pokritima posodicama na dnu, vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba.

Baldahin nad glavnim vhodom v cerkev sv. Jakoba in freska Srca Jezusovega nad njim.

Detajl umetelno izrezljanih lesenih vrat vhodnega portala.

Hiša ali postojanka, v kateri bivajo tudi sestre usmiljenke. Njihove prednice so bile med vojno pregnane iz Begunj. Od tam so rešile vsaj del Plečnikove dediščine, ko jo lahko danes občudujemo v cerkvi sv. Jerneja.

Kamnito znamenje ob poti proti cerkvi sv. Jerneja.

Naselje Šentjakob ob Savi spada v Mestno občino Ljubljana. Z vsemi kozolci vred. 💜

Gostilna Pečnikar. Podolžna hiša, zgrajena konec 19. stoletja, je bila sprva pritlična gostilna, kasneje so nadzidali še stanovanjski del. Ob gostilni stoji hišna kapelica.

Hišna kapelica sv. Družine ob gostilni Pečnikar

Sveta Družina. Detajl hišne kapelice.

Kapelica s kovinsko ograjo.

Kmečki dvorec zgrajen v obliki črke U. Nekdaj gostilna in tudi danes je v njem gostilna. Mogočna zgradba pod svojo streho združuje bivalni in gospodarski del. Zgradili so jo v drugi polovici 18. stoletja.

Osliček nujno potrebuje družbo. 💜

Na travniku.

Mačji lepotec, mladiček 💜

Črno beli mačji mladiček 💜

Vir:

Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk, Matjaž Ambrožič. Bogoslovni vestnik, 2019

brezmadezna.com, Slovenska družba Lazaristov

Register NKD

Hvala prijaznemu gospodu duhovniku, ki mi je odprl cerkev in mi razkazal Plečnikove umetnine.