Hrušica in Spominski park na Jesenicah

Od Hrušice do Jesenic. Peš seveda. Hrušica je majhno razpotegnjeno naselje ob vznožju Karavank. Spada v občino Jesenice. Najbolj znan Hrušičan je prav gotovo hokejist Anže Kopitar, ki svoj plošček uspešno premika na ameriškem ledu. Hrušica je znana tudi po predoru Karavanke, ki je leta 1906 povezal današnji državi Slovenijo in Avstrijo. Meri častitljivih 7.976 metrov. Pri načrtovanju je sodeloval švicarski arhitekt Albert Valli, ki si je na Jesenicah ustvaril družino in zgradil pravljično lepo secesijsko vilo nedaleč od gimnazije Jesenice. 

Od predora skozi Hrušico do Jesenic je približno pet kilometrov. Pot nas pelje skozi gozd in ob Titovi cesti do moje naslednje zanimivosti, to je Spominski park na Plavžu. Nekdanje jeseniško pokopališče so želeli pozidati, verjetno s stolpnico kot so te, ki obkrožajo park. Na srečo se je našel gospod Janez Pšenica, ki je to preprečil in nastal je Spominski park s kipi znanih krajanov, z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni, z vojaško kapelo in kostnico iz prve svetovne vojne, nastal pa je tudi pravi arboretum z okoli dvesto različnih dreves in grmovnic, sprehajalnimi potmi in klopmi za posedanje. Nešteto prostovoljk je v desetih letih ustvarilo to čudovito oazo narave in spominskih obeležij.

Železniški predor Karavanke nad Hrušico so zgradili leta 1906. Gradnjo so začeli leta 1900. Danes povezuje Slovenijo in Avstrijo. Dolg je nekaj metrov manj kot osem kilometrov. Pri načrtovanju predora je sodeloval arhitekt Albert Valli. Dva bunkerja na vrhu je kasneje prispeval okupator med vojno.

Spominska plošča padlim gasilcem v drugi svetovni vojni. Okroglo marmorno ploščo z zvezdo in imeni ter fotografijami padlih gasilcev so na pročelje Gasilskega doma na Hrušici postavili leta 1955.

Osnova čudovite in lepo obnovljene hiše sega v 19. stoletje. Ob njej so tudi gospodarska poslopja, saj je bila to nekdaj kmetija. Kasneje so v njej odprli gostilno in trgovino.

Pritlična hiška z dvokapno streho na čop in z lesenim zatrepom i gankom nosi letnico 1790. Hišo krasijo kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Hrušica.

Kapelica ob potoku Jesenica.

Potok Jesenica 

Spominski park na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 1. Stoji v predelu, ki se imenuje Plavž. Nekdanje jeseniško pokopališče so v drugi polovici 20. stoletja spremenili v Spominski park in arboretum, ki ga je zasnoval Janez Pšenica. Prostor je rešil načrtovane pozidave in ga skupaj z nešteto prostovoljkami v desetih letih spremenil v zeleno oazo z več kot dvesto različnih dreves in drugih rastlin. 

Detajl vhodnega portala Spominskega parka na Jesenicah v obliki peščene ure. Primerno tudi za počitek golobčkov. 😊

Spominski park Plavž na Jesenicah je botanični vrt v malem. Mimo cvetočih grmičkov in številnih dreves vodijo sprehajalne poti, na katerih so tudi klopi za posedanje.

Jesenice, Spominski park Plavž. Grob delavcev, ki so se ponesrečili pri gradnji železniškega predora Karavanke, 21. november 1904. (informacijska tabla)

Spominski park med jeseniškimi stolpnicami, zeleno srce mesta z več kot dvesto vrstami drevja in grmovnic.

Kamnito litopunkturno znamenje. Avtor Marko Pogačnik. Leta 1995 ga je postavilo Društvo mejnih ved.

Lepo urejeno in vzdrževano Grobišče dvainštiridesetih bork in borcev padlih v drugi svetovni vojni.

Padla v drugi svetovni vojni stara komaj 21 let 😢

Tone Čufar (1905 Jesenice - 1942 Šentvid pri Ljubljani). Bil je pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in novinar. Po njem se imenuje gledališče na Jesenicah. 

Spomenik delavcem jeseniške železarne in narodnim herojem: Matija Verdnik - Tomaž, Jože Gregorčič - Gorenjc, Anton Dežman - Tonček in Boris Žvan. Avtorja spomenika, ki je nastal leta 1988, sta arhitekt Gregor Velepec in akademski kipar Jaka Torkar. 

Doprsni kip, na visokem kamnitem podstavku, je izdelal akademski kipar Jaka Torkar.

Sredi cvetočih grmovnic, na visokem kamnitem podstavku, stoji doprsni kip dr. Aleša Stanovnika. Izdelal ga je kipar Evgen Guštin.

Vencelj Perko (1906 - 1991) je bil delavski zaupnik, prvoborec NOB in častni občan občine Jesenice. Avtor spomenika je akademski slikar in kipar Boni Čeh. 

Spominski park Jesenice. Vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni.

Vojaška kapela v Spominskem parku na Jesenicah. Zgrajena leta 1929. Ob vhodu so na steno pritrjene bronaste plošče z imeni padlih. Vhodna lopa ima na strehi kip angela delo kiparja Feliksa Tomana.

Arboretum v Spominskem parku na Plavžu.

Spominska kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Zgrajena med leti 1927 do 1929 po načrtih arhitekta Gerhardta Luchmana. Nad lopo je kip angela kiparja Feliksa Tomana iz istega obdobja.

Golobčki se hladijo v zavetju dreves.

Z leseno ograjico obdana cvetlična zasaditev tudi ob glavni ulici, ki pelje skozi Jesenice

Kosovo graščino je leta 1521 zgradil belopeški baron. Še dane je nad balkonskimi vrati ohranjen belopeški grb. Leta 1812 je graščino kupil trgovec Pavel Kos in jo obnovil v neorenesančnem slogu. Po njem so graščino poimenovali. Konec 19. stoletja zgradbo odkupi občina in v njej odpre ljudsko šolo. Med obema vojnama se vanjo vselijo uradi, sodišče in zapori. Danes je v tej čudoviti in razkošni zgradbi Muzej Kosova graščina. (gmj.si)

Modernistična večnadstropna zgradba z valjastimi prizidki je bila zgrajena leta 1935. Načrte je prispeval arhitekt Josip Costaperaria. Prvotno je bila v njej carinarnica, danes je tu sodišče. 

Jeseniške foto zgodbe:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: Informacijska tabla pred Spominskim parkom

Register NKD

Šentjakob ob Savi, župnijska cerkev sv. Jakoba in arhitekt Jože Plečnik

Šentjakob ob Savi je naselje na robu Mestne občine Ljubljana. Spada v Četrtno skupnost Črnuče. Do tja se lahko zapeljemo z avtobusom LPP številka 21 in 12D. 

Naselje je dobilo ime po župnijski cerkvi sv. Jakoba. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Za ljubitelje arhitekta Jožeta Plečnika je obisk cerkve skoraj nujen. Notranjost krasijo dela, narejena po Plečnikovih načrtih za kaznilniško kapelo v Begunjah na Gorenjskem. Slednjo so novi povojni oblastniki barbarsko porušili, kljub temu da je bila kar dvakrat zaščitena kot kulturna dediščina. Sestram usmiljenkam, ki so vodile takratno Žensko kaznilnico, je uspelo rešiti majhen del umetnin in te je leta 1974 arhitekt Jože Kušar, malce po svoje umestil v župnijsko cerkev sv. Jakoba. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Čez cesto in mimo tovarne Belinka, na majhni vzpetini, stoji mogočni kmečki dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja. Pod eno streho je združen bivalni in gospodarski del pa gostilna tudi, že od nekdaj. 😊

Plečnikov tabernakelj. Arhitekt Jože Kušar (1940, Ljubljana) je pri obnovi šentjakobske cerkve pogumno posegel v Plečnikove načrte. Tako je spremenil tudi tabernakelj. Odstranil je Pengovove kipe. Venec s križem, ki stoji na vrhu je bil del medeninaste vaze.  

Prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba. Osrednji gigantski kip Jezusa je delo kiparja Franceta Goršeta (26. 9. 1897, Zamostec - 2. 8. 1986, Golnik)

Del nekdanje Plečnikove večne luči danes služi kot krstilnik. Tako si je zamislil arhitekt obnove Jože Kušar.

Originalen Plečnikov svečnik v katerega arhitekt obnove ni posegel. Mizica je delo domačega mojstra.

Plečnikov veliki lestenec v prezbiteriju in poslikava slikarja Simona Ogrina iz leta 1913. Lestenec ima v premeru štiri metre, 36 rubinastih steklenih posodic za žarnice, nosilne verige so potiskane s starokrščanskimi kristogrami.

Plečnikova vaza

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška

Križev pot, prva in druga postaja

Stenska luč. Plečnik, da ali ne, to je zdaj vprašanje 😊

Leta 1974 je arhitekt Jože Kušar po svoje uredil prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Uporabil je nekaj Plečnikove opreme iz kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo uspele rešiti sestre usmiljenke. Čudovit tabernakelj, svečniki, vaza, del nekdanje večne luči služi kot krstilnica in ogromen lestenec. Veliki kip Kristusa je delo kiparja Franceta Goršeta. Ob njem so ohranjeni kipi iz stare šentjakobske cerkve.

Plečnikov lestenec, delo pasarskega mojstra Žmavca. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Novodobni stranski oltar sv. Štefana z ohranjenimi kipi stare, v potresu 1895 poškodovane cerkve.

Stranski oltar sv. Roka

Plečnikov lestenec krasi ladjo župnijske cerkve v Šentjakobu ob Savi.

Vitraj s podobo sestre usmiljenke in Plečnikov lestenec v cerkveni ladji.

Ena redkih Plečnikovih stvaritev, ki jih arhitekt obnove ni predrugačil, so svečniki. Oltarno mizo krasi čudovit prt z vezenimi gorenjskimi nageljni.

Orgle

Župnijsko cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi so zgradili po potresu leta 1895. Zgradili so jo leta 1899. Del starega zvonika so povišali. Cerkev je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah na Gorenjskem.

Križani na zunanji strani cerkve sv. Jakoba

Stara nagrobna plošča vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba. Na njej je letnica 1780.

Stara nagrobna polkrožna plošča z listnatim ornamentom na vrhu in pokritima posodicama na dnu, vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba.

Baldahin nad glavnim vhodom v cerkev sv. Jakoba in freska Srca Jezusovega nad njim.

Detajl umetelno izrezljanih lesenih vrat vhodnega portala.

Hiša ali postojanka, v kateri bivajo tudi sestre usmiljenke. Njihove prednice so bile med vojno pregnane iz Begunj. Od tam so rešile vsaj del Plečnikove dediščine, ko jo lahko danes občudujemo v cerkvi sv. Jerneja.

Kamnito znamenje ob poti proti cerkvi sv. Jerneja.

Naselje Šentjakob ob Savi spada v Mestno občino Ljubljana. Z vsemi kozolci vred. 💜

Gostilna Pečnikar. Podolžna hiša, zgrajena konec 19. stoletja, je bila sprva pritlična gostilna, kasneje so nadzidali še stanovanjski del. Ob gostilni stoji hišna kapelica.

Hišna kapelica sv. Družine ob gostilni Pečnikar

Sveta Družina. Detajl hišne kapelice.

Kapelica s kovinsko ograjo.

Kmečki dvorec zgrajen v obliki črke U. Nekdaj gostilna in tudi danes je v njem gostilna. Mogočna zgradba pod svojo streho združuje bivalni in gospodarski del. Zgradili so jo v drugi polovici 18. stoletja.

Osliček nujno potrebuje družbo. 💜

Na travniku.

Mačji lepotec, mladiček 💜

Črno beli mačji mladiček 💜

Vir:

Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk, Matjaž Ambrožič. Bogoslovni vestnik, 2019

brezmadezna.com, Slovenska družba Lazaristov

Register NKD

Hvala prijaznemu gospodu duhovniku, ki mi je odprl cerkev in mi razkazal Plečnikove umetnine.