Prikaz objav z oznako sodišče. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako sodišče. Pokaži vse objave

petek, 22. september 2023

Hrušica in Spominski park na Jesenicah

Od Hrušice do Jesenic. Peš seveda. Hrušica je majhno razpotegnjeno naselje ob vznožju Karavank. Spada v občino Jesenice. Najbolj znan Hrušičan je prav gotovo hokejist Anže Kopitar, ki svoj plošček uspešno premika na ameriškem ledu. Hrušica je znana tudi po predoru Karavanke, ki je leta 1906 povezal današnji državi Slovenijo in Avstrijo. Meri častitljivih 7.976 metrov. Pri načrtovanju je sodeloval švicarski arhitekt Albert Valli, ki si je na Jesenicah ustvaril družino in zgradil pravljično lepo secesijsko vilo nedaleč od gimnazije Jesenice

Od predora skozi Hrušico do Jesenic je približno pet kilometrov. Pot nas pelje skozi gozd in ob Titovi cesti do moje naslednje zanimivosti, to je Spominski park na Plavžu. Nekdanje jeseniško pokopališče so želeli pozidati, verjetno s stolpnico kot so te, ki obkrožajo park. Na srečo se je našel gospod Janez Pšenica, ki je to preprečil in nastal je Spominski park s kipi znanih krajanov, z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni, z vojaško kapelo in kostnico iz prve svetovne vojne, nastal pa je tudi pravi arboretum z okoli dvesto različnih dreves in grmovnic, sprehajalnimi potmi in klopmi za posedanje. Nešteto prostovoljk je v desetih letih ustvarilo to čudovito oazo narave in spominskih obeležij.

Slovenija, Gorenjska
Železniški predor Karavanke nad Hrušico so zgradili leta 1906. Gradnjo so začeli leta 1900. Danes povezuje Slovenijo in Avstrijo. Dolg je nekaj metrov manj kot osem kilometrov. Pri načrtovanju predora je sodeloval arhitekt Albert Valli. Dva bunkerja na vrhu je kasneje prispeval okupator med vojno.

Slovenija, Gorenjska
Spominska plošča padlim gasilcem v drugi svetovni vojni. Okroglo marmorno ploščo z zvezdo in imeni ter fotografijami padlih gasilcev so na pročelje Gasilskega doma na Hrušici postavili leta 1955.

Slovenija, Gorenjska
Osnova čudovite in lepo obnovljene hiše sega v 19. stoletje. Ob njej so tudi gospodarska poslopja, saj je bila to nekdaj kmetija. Kasneje so v njej odprli gostilno in trgovino.

Slovenija, Gorenjska
Pritlična hiška z dvokapno streho na čop in z lesenim zatrepom i gankom nosi letnico 1790. Hišo krasijo kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Hrušica.

Slovenija, Gorenjska
Kapelica ob potoku Jesenica.

Slovenija, Gorenjska
Potok Jesenica 

Slovenija, Gorenjska
Spominski park na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 1. Stoji v predelu, ki se imenuje Plavž. Nekdanje jeseniško pokopališče so v drugi polovici 20. stoletja spremenili v Spominski park in arboretum, ki ga je zasnoval Janez Pšenica. Prostor je rešil načrtovane pozidave in ga skupaj z nešteto prostovoljkami v desetih letih spremenil v zeleno oazo z več kot dvesto različnih dreves in drugih rastlin. 

Slovenija, Gorenjska
Detajl vhodnega portala Spominskega parka na Jesenicah v obliki peščene ure. Primerno tudi za počitek golobčkov. 😊

Slovenija, Gorenjska
Spominski park Plavž na Jesenicah je botanični vrt v malem. Mimo cvetočih grmičkov in številnih dreves vodijo sprehajalne poti, na katerih so tudi klopi za posedanje.

Slovenija, Gorenjska
Jesenice, Spominski park Plavž. Grob delavcev, ki so se ponesrečili pri gradnji železniškega predora Karavanke, 21. november 1904. (informacijska tabla)

Slovenija, Gorenjska
Spominski park med jeseniškimi stolpnicami, zeleno srce mesta z več kot dvesto vrstami drevja in grmovnic.

Slovenija, Gorenjska
Kamnito litopunkturno znamenje. Avtor Marko Pogačnik. Leta 1995 ga je postavilo Društvo mejnih ved.

Slovenija, Gorenjska
Lepo urejeno in vzdrževano Grobišče dvainštiridesetih bork in borcev padlih v drugi svetovni vojni.

Slovenija, Gorenjska
Padla v drugi svetovni vojni stara komaj 21 let 😢

Slovenija, Gorenjska
Tone Čufar (1905 Jesenice - 1942 Šentvid pri Ljubljani). Bil je pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in novinar. Po njem se imenuje gledališče na Jesenicah. 

Slovenija, Gorenjska
Spomenik delavcem jeseniške železarne in narodnim herojem: Matija Verdnik - Tomaž, Jože Gregorčič - Gorenjc, Anton Dežman - Tonček in Boris Žvan. Avtorja spomenika, ki je nastal leta 1988, sta arhitekt Gregor Velepec in akademski kipar Jaka Torkar

Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip, na visokem kamnitem podstavku, je izdelal akademski kipar Jaka Torkar.

Slovenija, Gorenjska
Sredi cvetočih grmovnic, na visokem kamnitem podstavku, stoji doprsni kip dr. Aleša Stanovnika. Izdelal ga je kipar Evgen Guštin.

Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Vencelj Perko (1906 - 1991) je bil delavski zaupnik, prvoborec NOB in častni občan občine Jesenice. Avtor spomenika je akademski slikar in kipar Boni Čeh

Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Spominski park Jesenice. Vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni.

Slovenija, Gorenjska
Vojaška kapela v Spominskem parku na Jesenicah. Zgrajena leta 1929. Ob vhodu so na steno pritrjene bronaste plošče z imeni padlih. Vhodna lopa ima na strehi kip angela delo kiparja Feliksa Tomana.

Slovenija, Gorenjska
Arboretum v Spominskem parku na Plavžu.

Slovenija, Gorenjska
Spominska kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Zgrajena med leti 1927 do 1929 po načrtih arhitekta Gerhardta Luchmana. Nad lopo je kip angela kiparja Feliksa Tomana iz istega obdobja.

Slovenija, Gorenjska
Golobčki se hladijo v zavetju dreves.

Slovenija, Gorenjska
Z leseno ograjico obdana cvetlična zasaditev tudi ob glavni ulici, ki pelje skozi Jesenice

Slovenija, Gorenjska
Kosovo graščino je leta 1521 zgradil belopeški baron. Še dane je nad balkonskimi vrati ohranjen belopeški grb. Leta 1812 je graščino kupil trgovec Pavel Kos in jo obnovil v neorenesančnem slogu. Po njem so graščino poimenovali. Konec 19. stoletja zgradbo odkupi občina in v njej odpre ljudsko šolo. Med obema vojnama se vanjo vselijo uradi, sodišče in zapori. Danes je v tej čudoviti in razkošni zgradbi Muzej Kosova graščina. (gmj.si)

Slovenija, Gorenjska
Modernistična večnadstropna zgradba z valjastimi prizidki je bila zgrajena leta 1935. Načrte je prispeval arhitekt Josip Costaperaria. Prvotno je bila v njej carinarnica, danes je tu sodišče. 


Jeseniške foto zgodbe:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave


Vir: Informacijska tabla pred Spominskim parkom
Register NKD

petek, 10. marec 2017

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

"Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ..." Odlomek iz povesti Aleš iz Razora, najslavnejšega prebivalca Vrhnike in nič manj slavnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Tudi jaz sem se dolga leta samo vozila mimo Vrhnike, v glavnem v smeri morja. Nekega dne je padla odločitev, da se ustavim na Vrhniki in si ogledam staro mestno jedro. In ni mi žal 😃

Barvita in živahna secesijska vila s poudarjenim osrednjim delom se imenuje Ogrinova vila in stoji ob Tržaški cesti. Zgrajena je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V njej je živel slikar Simon Ogrin (1851-1930), ki jo je tudi zgradil. Dolgov za hišo se ni znebil do konca svojega življenja. Od leta 1884. je živel na Vrhniki. Z ženo Elizabeto sta imela sedem otrok. (Wikipedia.org)

Vila na Tržaški cesti 22 s poudarjenim srednjim delom in secesijskim okrasjem. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja, leta 1903.
Od mlekarne do pivovarne. Leta 1904. so sezidali to čudovito secesijsko hišo z okroglim zidanim dimnikom. V njej je bila mlekarna. Danes je v njej butična pivovarna, podjetnega Avstralca, ki jo je poimenoval kar po največji slovenski naravni znameniti, Človeški ribici, HumanFish. 😊


Na Tržaški 25 stoji vrhniški hram kulture, ki so ga zgradili konec leta 1938. Imenovali so ga Prosvetni dom. Poleg različnih predstav in razstav je bil tu zelo obiskan kino. Leta 1946. so Prosvetni dom poimenovali po znamenitem Vrhničanu in slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Ne vem kdo je arhitekt zgradbe, toda po stebrih, ki na vogalu podpirajo strešico, bi rekla, da so bili tudi tu na delu Plečnikovi učenci
Klasicistična, enonadstropna palača z mansardo in širokim vhodnim stopniščem je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Stoji na Tržaški cesti 23. Prvotno je bil v njej Rokodelski dom. Danes ima tu svoj sedež Muzejsko društvo Vrhnika. V palači je tudi stalna razstava slikarja in grafika Florisa Oblaka (1924-2006), ki je bil rojen na Vrhniki.
Kunstljeva vila je ena lepših, verjetno pa tudi najlepša, zgradba na Vrhniki. Zgradili so jo leta 1911. po načrtih arhitekta Filipa Jakoba Supančiča. Enonadstropna vila z mansardo in dvokapno streho na čop, na kateri so frčade s stožčasto strešico. Vilo krasijo leseni balkoni. Na čelni strani se nad vhodom dviga pomol, ki je pokrit z zalomljeno piramidasto streho. Vilo je dal zgraditi Josip Kunstelj, trgovec z lesom. Njegovo podjetje je v letih 1898/99 zgradilo železnico od Ljubljane do Vrhnike in s tem omogočilo hitrejši razvoj mesta in okolice. Ob vili je vrt, za njo pa so gospodarska poslopja

Detajl Kunstljeve vile. Frčada s stožčasto streho
Župnijska cerkev sv. Pavla na Vrhniki je bila zgrajena 1851

Župnijska cerkev sv. Pavla je pravokotne oblike. Zvonik je postavljen na vogal cerkve, ob prezbiterij.

Glavni vhod v neoromansko cerkev sv. Petra s širokim kamnitim stopniščem.

Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Pavla apostola. Oltarna slika je delo Franza Kurza Goldensteina iz leta 1851. Freske v prezbiteriju je naslikal Janez Wolf. Na oltarni menzi je tabernakelj z baldahinom iz leta 1834.


Stranski oltar sv. Hieronima, z ornamenti poslikan steber in ena od postaj Križevega pota, ki jih je, po predlogah, naslikal Simon Ogrin, leta 1911. 


Prezbiterij z glavnim oltarjem, prižnica in z ornamenti poslikani stebri in oboki, ki ločujejo glavno ladjo od stranskih. Ornamente je naslikal Simon Ogrin, leta 1907. 

Kip svetnice v niši na zunanji strani prezbiterija

Enonadstropna hiša s secesijskim vencem pod napuščem. V pritličju polkrožne vratne odprtine z železnimi vratnimi krili. Zgrajena je bila konec 19. stoletja



Lepo obnovljena stara hiša z arkadnim hodnikom in lesenim, zaprtim gankom, na katerega vodijo lesene stopnice. Hišo so zgradili sredi 19. stoletja. V pritličju je bila kovačija. Leta 1888. so hišo nadzidali in ji dodali gank

Hiša ima še vedno pločevinasto tablico z napisom "Zavarovala Jugoslavija"

Prvi znani lastnik hiše na Stari cesti 5 je bil Jakob Kette, ki je bil pradedek slovenskega pesnika in pisatelja bajk in pravljic Dragotina Ketteja. Hiša je bila zgrajena 1822. leta. 

Kamniti portal hiše na začetku Stare ceste močno spominja na arhitekta Jožeta Plečnika. Ustvarili so ga njegovi učenci, leta 1929, ko so hišo predelali. Zgrajena je bila leta 1823. 

Hiša na vogalu Stare ceste in Cankarjevega trga. Na začetku 20. stoletja je bila v pritličju lekarna

Forma viva v lesu
Hiša na Stari cesti z zaprtim lesenim gankom iz 19. stoletja

Enonadstropna, kvadratna palača z mansardo in dvokapno streho na čop stoji na Cankarjevem trgu. V njej je sodišče, nekoč so bili tu tudi zapori, ki jih je spoznal tudi Ivan Cankar. Na dveh vogalih sta pomola na konzolah. 
Dvoriščna stran sodniške palače na Vrhniki z arkadnim hodnikom

Osnovna šola zgrajena v secesijskem slogu, leta 1904. Litoželezni vodnjak, ki stoji pred vhodom v šolo, je dobila Vrhnika kot darilo od dunajskega izvajalca vodovodnih del, kot zahvala za dodeljen posel. Vodnjak je bil vlit v Salmovi livarni na Češkem. Sprva je stal samostojno v šolskem parku, danes pa je okoli njega betonsko korito

Nekdanji vrhniški hotel pri Črnem orlu. Leta 1850. je dvonadstropno palačo, v klasicističnem slogu, obnovil veleposestnik Josip Kotnik. Hotel je imel v pritličju gostilno in kavarno, danes so tu manjše trgovine. V prvem nadstropju je bila čitalnica



Povezano:



Vir: kamra.si
Register nepremične kulturne dediščine
visitvrhnika.si