Cerkev sv. Ignacija v Gorici

Cerkev sv. Ignacija v Gorici, so zgradili jezuiti, ki so v mesto prišli iz Gradca, na povabilo nadvojvode Ferdinanda, kot nekakšna protiutež protestantom, ki so tu pridigali. Med njimi je bil tudi Primož Trubar. Cerkev so začeli graditi leta 1654. Do posvetitve je minilo kar nekaj desetletij. Leta 1767. jo je posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems. S tem cerkev še ni bila dokončana. Nadaljevalo se je z izdelavo notranje cerkvene opreme, kot so oltarji, kipi in slike. Zadnje dejanje je bilo dokončanje razgibanega baročnega pročelja cerkve in dveh zvonikov, ki ju zaključujeta čebulasti strehi.
Današnja baročna cerkev ima eno ladjo, v njej so na vsaki strani po tri kapele z baročnimi stranskimi oltarji. Ti so bili izdelani sredi 18. stoletja. Prezbiterij krasi tabernakeljski oltar in iluzionistična freska. Mogočna cerkev je vredna ogleda. Stoji ob nekdanjem Travniku, danes trg - piazza Vittoria. Na trgu pred cerkvijo se odvijajo različne prireditve in sejmi. Priložnost za ogled cerkve v Gorici bo že ob prihajajočem veselem decembru. 🎅

Jezuitska cerkev sv. Ignacija. Graditi so jo začeli leta 1654, posvečena pa je bila leta 1767. Razgibano pročelje so dokončali precej pozneje, leta 1721 in je delo Krištofa Tauscha. Tudi kipi v nišah so njegovo delo. Osrednji je kip sv. Ignacija, na desni je sv. Janez Krstnik, na levi pa sv. Jožef. 

Glavni vhod v cerkev sv. Ignacija. Pročelje cerkve so jezuiti dokončali v letu 1721. Delo je opravil Krištof Tausch (1673-1731) . Njegovo delo so tudi trije kipi v nišah nad vhodi in zvonika s čebulnim zaključkom. Nad glavnim vhodom je kip sv. Ignacija (1491-1556). Ignacij Lojolski, vitez iz Baskije, je bil ustanovitelj jezuitov. (svetniki.org) 

Poslikava spodnje strani kora. Sv. Cecilija, zavetnica glasbenikov, pevcev in izdelovalcev orgel. Zato jo največkrat upodobijo pri igranju na orgle. 

Notranjost baročne cerkve sv. Ignacija. Enoladijska cerkev z obokanim stropom ima tabernakeljski glavni oltar, na vsaki strani po tri kapele z baročnimi oltarji. Oltarji so iz druge polovice 18. stoletja. Iluzionistična freska, na steni za oltarjem, naj bi bila delo Krištofa Tauscha. Dokončal jo je leta 1721. Od takrat je bila, zaradi poškodb v prvi svetovni vojni, večkrat restavrirana.

Banjasto obokan strop je bogato poslikan

Stranska kapela sv. Barbare. Na oltarni sliki je upodobljena s kelihom in mečem. Oltar. iz črnega in belega marmorja je izdelal Rafaelle Pich leta 1861.

Dve stranski kapeli, baročna prižnica in matronej nad kapelami.

Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja. Leta 1716. je zamenjal prejšnjega, ki je bil lesen. Avtor umetnine je Pasquale Lazzarini (1667. Benetke - 1731. Gorica), Na tabernaklju je kip Marije z detetom. Ob njima so štirje evangelisti. Levo sta sv. Marko in sv. Luka, na desni strani pa sv. Matej in sv. Janez. Štirje mogočni kipi predstavljajo jezuite z njihovimi atributi: sv. Alojzij Gonzaga, Ignacij Loyola, Frančišek Borgia in Stanislav Kostka z Jezuščkom.

Poslikava stene v prezbiteriju

Poslikava stene v prezbiteriju

Kapela z baročnim, večbarvnim marmornim oltarjem sv. Jožefa. Stranski oltar je podarila plemiška družina Kobenzl

Poslikava banjastega stropa v stranski kapeli sv. Jožefa. Na vrhu oltarja je grb plemiške družine Kobenzl

Nagrobna plošča s plemiškim grbom

Stranski baročni oltar sv. Križa z oltarno sliko Snemanje s križa.

Bogato poslikan obok stranske kapele sv. Križa

Baročna prižnica

Detajl spovednice

Kamniti kropilnik na stebru

Leseno razpelo

Relief Antona Padovanskega z režo za darove

Darovi za sv. Antona Padovanskega

Neptunov vodnjak na trgu - piazza Vittoria in cerkev sv. Ignacija v Gorici


Povezano:

Gorica - Gorizia

Goriški grad

Vir: 3.comune.gorizia.it