Prikaz objav z oznako Idrija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Idrija. Pokaži vse objave

ponedeljek, 07. september 2020

Idrija: rudarstvo, čipke, idrijski žlikrofi ...

Prva asociacija na Idrijo je zame rudnik živega srebra, rudarsko mesto. Takoj zatem čipke in v novejšem času tudi idrijski žlikrofi. Z njimi sem tudi zaključila potep po starem mestnem jedru Idrije. Kot je rekla prodajalka na prazniku idrijskih žlikrofov, samo eni so idrijski žlikrofi, vsi ostali so samo žlikrofi. Kakorkoli že, idrijski žlikrofi, zaščiteni z evropskim znakom 'Zajamčena tradicionalna posebnost', so res odlični 👍

Od leta 1500. je Idrija rasla in se širila zaradi rudnika živega srebra. Sprva v zasebni lasti, kasneje v lasti Habsburžanov, ki so z njim zelo dobro služili in verjetno zgradili kar nekaj dunajskih palač, ki jih danes občudujemo. Idrija je dobila grad. Ta ni bil za potrebe plemiške družine, temveč za potrebe rudnika. Za rudarje so se gradile rudarske hiše, značilne večnadstropne hiše z majhnimi okni, strmo dvokapno streho in sobicah v podstrešju. Kar nekaj jih še stoji. Eno takih z velikim vrtom, ki stoji na Bazoviški cesti, so spremenili v zanimiv muzej s prikazom bivalne kulture rudarske družine. 

Staro mestno jedro Idrije ima štiri trge. Najstarejši je Ahacijev trg, poimenovan po sv. Ahaciju, zavetniku rudarjev. Na njem stoji ogromna palača, nekdanje žitno skladišče, gledališče, nekdanja šola, kamniti vodnjak. Žitno skladišče ima obokan prehod skozi katerega pridemo na Mestni trg, ki ga obdajajo meščanske hiše iz 19. in 20. stoletja. Najmanjši trg je Scopolijev trg poimenovan po rudarskem zdravniku in naravoslovcu Giovanniju Antoniu Scopoliju ali po naše Janezu Antonu Scopoliju. Na trgu je palača s spominsko ploščo v kateri je znameniti mož živel. Od tu se odpravimo po Kosovelovi ulici do Antonijevega rova, ki je urejen kot rudarski muzej in odprt za organizirane oglede. 

Rudarsko dediščino Idrije srečujemo na vsakem koraku. Na srečo so muzealci in zaščitniki tehnične dediščine marsikateri stroj, ki bi ga nekateri kar pretopili, rešili, restavrirali in danes so razstavljeni po mestu. Zanimivo raziskovanje Idrije sem zaključila z idrijskimi žlikrofi. Okusno rudarsko jed so različni lokalni ponudniki pripravljali na tradicionalnem Prazniku idrijskih žlikrofov, ki se je letos odvijal v parku Mejca, ob reki Idrijci

Razgibana meščanska hiša ali pa kar čudovita palača v rožicah na Lapajnetovi ulici v Idriji.

Slovenija, S. Primorska
Idrijski kuža bi rad šel v trgovino pa mu ne pustijo 💜

Slovenija, S. Primorska
Spomenik padlim v NOB in idrijskim rudarjem stoji v manjšem parku, na Mestnem trgu. Postavili so ga 29. oktobra 1953. Avtorja: arhitekt Viljem Strmecki in kipar Tone Kralj.

Slovenija, S. Primorska
Klasicistična dvonadstropna, vogalna hiša na Mestnem trgu 11, stoji na robu največjega idrijskega trga. Zgrajena je bila okoli leta 1900. 
Slovenija, S. Primorska
Grad Gewerkenegg so gradili od 1522. do 1533. Grad in rudnik sta bila štirideset let v lasti podjetnikov. Leta 1575. je vse skupaj kupil nadvojvoda Karel. Habsburžani so dobro služili z rudnikom vse do konca prve svetovne vojne. V gradu so bili prostori rudniškega vodstva in administracije. V ogromnem gradu so bile še pisarne, pa tudi sodišče, davčni urad, šola, rudarska policija, godba, skladišča in zapori. Imel pa je tudi obrambno funkcijo.

Slovenija, S. Primorska
Baročni oltar kapelice sv. Janeza Nepomuka. Današnja podoba kapele ob Nikovi, je iz 18. stoletja. Prvotno so postavili leta 1525. v spomin na veliko poplavo

Slovenija, S. Primorska
Hiša z nekdanjo delavnico in veliko teraso s kamnito balustrado stoji na Študentovski ulici in nosi letnico 1910.

Slovenija, S. Primorska
Cerkev sv. Trojice so postavili leta 1500. Je najstarejša idrijska cerkev. Še vedno jo krasijo visoka gotska okna s krogovičjem. V 20. stoletju so okna okrasili z vitraji slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča na pročelju cerkve sv. Trojice v Idriji

Slovenija, S. Primorska
Legenda pravi, da je bil na mestu kjer stoji cerkev sv. Trojice nekoč gozd. V hiški sredi gozda je živel kmet z družino. Ker se je ukvarjal z izdelavo škafov, so mu rekli kar Škafar. Na tem prostoru je prvi našel samorodno živo srebro, ko je pri studencu namakal leseni škaf,

Slovenija, S. Primorska
Razkošno domovanje pridnih čebel v Idriji. To razkošje jim je omogočil idrijski trgovec s čipkami, Pavel Lapajne. Idrijski meščanski čebelnjak so postavili leta 1925. Prvotne panjske končnice je poslikal idrijski slikar Nikolaj Pirnat. Čebelnjak je bil v lasti družine do konca druge svetovne vojne, ko so ga nacionalizirali. Za čebele so še vedno skrbeli družinski člani. Ko je umrl zadnji, je začel umirati tudi čebelnjak. Pred popolnim propadom so ga rešili leta 2013, ko so ga obnovili in rešili kar se je rešiti dalo. Panjske končnice z idrijskimi motivi je poslikal domači slikar Danilo Jereb. (vir: promocijska brošura)

Slovenija, S. Primorska
Detajl čudovite secesijske palače na Študentovski ulici 1. Stavba je bila zgrajena leta 1905. V njej je bila okrajna hranilnica in posojilnica ter stanovanja za vodstveni kader. 

Slovenija, S. Primorska
Detajl secesijske palače s čebelico v grbu, verjetno znak takratne okrajne hranilnice

Slovenija, S. Primorska
Idrija, Pot sv. Antona

Slovenija, S. Primorska
Muca iz Idrije, ki sem jo srečala, bi na lepotnem tekmovanju zmagala. Samo mora se prijavit 💜

Slovenija, S. Primorska
Frančiškov jašek na Bazoviški ulici so začeli graditi leta 1792. Uporabljali so ga za prevoz rudarjev in materiala v rudnik. Izredna tehnična dediščina, ki so jo uspeli rešiti pred uničenjem.

Slovenija, S. Primorska
Rudarska hiša na Bazoviški ulici je danes muzej. Hiša je bila zgrajena konec 18. stoletja. Kljub majhnim prostorom, je v njej živelo več družin. V podstrešnih sobicah pa so živeli samski fantje, ki so delali v rudniku. Ob hiši je vrt, ki so ga obdelovali nekdaj in tudi danes.

Slovenija, S. Primorska
Stene v prostorih rudarske hiše so krasile barvne poslikave. Pri obnovi hiše so odstranili kar trinajst plasti beleža, da so prišli do barvnih sten in jih vsaj delček ohranili.

Slovenija, S. Primorska
Tlak v kuhinji rudarske hiše

Slovenija, S. Primorska
Poslikana stena s cerkvico

Slovenija, S. Primorska
Grm na vrtu rudarske hiše, papeževa sveča

Slovenija, S. Primorska
Aumeški trg je dobil ime po francoskem mestu Aumetz, ki je pobrateno z Idrijo. Spomenik je posvečen rudarjem, žrtvam velikega rudniškega požara, ki se je razbesnel 3. novembra 1846.

Slovenija, S. Primorska
Stavba v kateri se skriva eden najstarejših rudniških rovov na svetu, se imenuje Šelštev. Zgradili so jo v 18. stoletju. V pritličju so se zbirali rudarji preden so odšli v rov. V zgornjih nadstropjih je bila ambulanta, pisarne in stanovanja za zaposlene. V stavbi se je, 11. februarja 1890, rodil Stanko Bloudek.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča Stanku Bloudku na pročelju stavbe Šelštev oziroma Antonijevega rova

Slovenija, S. Primorska
Železna vrata vodijo v nekdanji rudnik živega srebra v Idriji že od leta 1500. Danes deluje kot muzej in spada pod UNESCO-vo zaščito.

Slovenija, S. Primorska
Prvotno so bili rudniški rovi podprti z lesenimi tramovi, ki so jih morali pogosto menjati. V drugi polovici 18. stoletja so rove obokali in utrdili z bolj trpežnimi materiali. 

Slovenija, S. Primorska
Ahacijev trg je najstarejši trg v Idriji. Ime je dobil po sv. Ahaciju, zavetniku rudarjev. Na trgu stoji mogočna baročna zgradba, nekdanje rudniško žitno skladišče, zgrajeno leta 1764. in gledališče, nenavadne ovalne oblike, ki naj bi ga zgradili iz materiala, ki je ostal pri gradnji žitnega skladišča.

Slovenija, S. Primorska
Na pročelju nekdanjega žitnega skladišča stojijo spominske plošče ljudem, ki so s svojim delom pustili velik pečat v Idriji.

Slovenija, S. Primorska
Baročni, kamniti vodnjak na Ahacijevem trgu v Idriji. 

Slovenija, S. Primorska
Kosovelova ulica s strnjenim nizom meščanskih hiš ob potoku Nikova. 

Slovenija, S. Primorska
Detajl secesijske meščanske hiše na Kosovelovi ulici

Slovenija, S. Primorska
Skozi staro mestno jedro Idrije teče potok Nikova z lepo urejeno kamnito strugo. 

Slovenija, S. Primorska
Meščanska hiša na Kosovelovi 8 je iz 18. stoletja. Znana je kot Scopolijeva hiša saj je v njej živel rudniški zdravnik in tudi izjemen naravoslovec. Giovani Antonio Scopoli je v Idriji služboval kot prvi rudniški zdravnik. V Idriji je živel, delal in raziskoval naravo od leta 1754. do 1769. Scopoli je opisal poklicne bolezni idrijskih rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. Manjši trg z vodnjakom ob hiši se imenuje po njem, Scopolijev trg.  

Slovenija, S. Primorska
Vodnjak na Scopolijevem trgu v Idriji. Spodnji del je kamnit, zgornji pa iz litoželeza. Na vrhu stoji kip rudarja. Na vodnjaku je letnica 1868.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča o dopisovanju Scopolija z znamenitim švedskim botanikom Carlom von Linnejem. 

Slovenija, S. Primorska
Meščanska hiša s stolpom in kamnoseškim okrasjem na Kosovelovi ulici

Slovenija, S. Primorska
Nadstropna rudarska hiša z značilnimi majhnimi okenskimi odprtinami in bivalnim podstrešjem z lesenim zatrepom. Tekom let se je tudi videz spreminjal.

Slovenija, S. Primorska
V hiši na Kosovelovi ulici 21 je bila prva čipkarska šola v Idriji. Hiša nosi častitljivo letnico 1549. Čipkarska šola pa se je vanjo preselila leta 1910. Ustanovljena je bila leta 1876. 

Slovenija, S. Primorska
Povezava stanovanjske hiše z delavnico.

Slovenija, S. Primorska
Gostilno pri Škafarju podpira gigantski klekelj 😎

Slovenija, S. Primorska
Osnova trinadstropne meščanske hiše na Mestnem trgu 16 je iz druge polovice 19. stoletja. V hiši je živel slovenski slikar Jurij Tavčar Idrijski (10. april 1820. Idrija - 19. marec 1892. Idrija)
Slovenija, S. Primorska
Sprva enonadstropna meščanska hiša na Mestnem trgu 14, je konec 19. stoletja dobila še eno nadstropje. V pritličju je danes razstavni prostor idrijske čipke. Kaj dela toliko fantov pred "čipkarno" 😊 22. avgusta so v Idriji priredili rudarsko - čipkarski tek na dolge proge, dobrih 50, 27 in 14 kilometrov. Eni so sodelovali, drugi pa navijali.

Slovenija, S. Primorska
Tehnično dediščino idrijskega rudnika živega srebra lahko srečamo povsod po mestu. Ta je na poti do parka Mejca ob Idrijci. 

Slovenija, S. Primorska
Staro mestno jedro Idrije. Na vzpetini pa cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo iz druge polovice 17. stoletja.

Slovenija, S. Primorska
Slap v Idriji. Od kod se vzame, ne vem 😊

Slovenija, S. Primorska
Reka Idrijca 
Slovenija, S. Primorska
Neprecenljiva tehnična dediščina. Kamšt, nekdaj sistem za črpanje vode iz rudniških jaškov, danes muzej.

Slovenija, S. Primorska



Foto zgodbe iz Idrije:




Vir: Informacijske table
Register NKD
Jane Kavčič, Idrijski svet vabi na obisk, Turistični vodnik po Idrijski občini, 2002



torek, 09. februar 2016

Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija

Znamenitosti Idrije: Grad Gewerkenegg, Mestni muzej Idrija. Grad Gewerkenegg ali rudniški grad, so gradili med leti 1522 do 1533 in kot že samo ime pove, za potrebe rudnika. Sprva kot skladišče za živo srebro in žito, zadnjih 400 let delovanja rudnika pa tudi za delovne prostore vodstva. Po zaprtju rudnika, so bili na gradu različni uradi, šole pa tudi stanovanja.
Danes v gradu domuje Mestni muzej Idrija, ki s svojimi stalnimi in občasnimi razstavami, pripoveduje zgodbo ljudi na idrijskem, dolgo več stoletij in zelo zanimivo.
Mi smo si ogledali stalno razstavo, Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije ter razstavo o idrijski čipki, z naslovom: Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Tradicija klekljarstva se v Idriji ohranja že tristo let.
Slovenija
Idrijski grad Gewerkenegg so postavili za potrebe uprave rudnika živega srebra. Gradili so ga od leta 1522 do 1533. Nemško ime gradu pomeni, rudniški grad.
Slovenija
Bogato poslikan atrijski del gradu Gewerkenegg, so lepo restavrirali in obnovili
Slovenija
Vhod na grajsko dvorišče z vodnjakom, zadnja stran gradu. Sprva so grad uporabljali kot skladišče za živo srebro in žito
Slovenija
V arkadnem hodniku so nagrobne plošče pomembnih prebivalcev Idrije
Slovenija
Leseno stopnišče idrijskega gradu
grad Gewerkenegg
Jamski voziček, druga polovica 20. stoletja, Idrija
Slovenija
Jeklenke, posode za živo srebro
Slovenija
Rudarska budilka :) Ob tretji uri zjutraj so tolkli po lesenem plohu in tako opozarjali rudarje, da je čas za odhod na delo. 
Mestni muzej Idrija
Arkadni hodnik, ki je danes zastekljen in poln umetniških slik
Slovenija
Grad Gewerkenegg, v prevodu rudniški grad, so gradili od leta 1522 do 1533. Zgradili so ga za potrebe Rudnika živega srebra. Sprva so tu skladiščili živo srebro in žito, kasneje pa so v gradu uredili prostore za vodstvo rudnika. Sredi 18. stoletja je grad dobil baročno podobo, z arkadnim dvoriščem in dekorativno poslikavo.
Slovenija
V živosrebrnem stolpu, lahko obiskovalci doživijo miniaturni rudarski sestop v idrijsko rudarsko podzemlje. V 500 letih rudarjenja, so izkopali približno 700 kilometrov rovov, pridobili so 107.000 ton živega srebra. Pod Idrijo se nahaja pravi labirint jaškov, s petnajstimi jamskimi obzorji pa so prišli celo pod morsko gladino. (info tabla)
Slovenija
Na dnu živosrebrnega jaška, nas je pričakala kocka velikanka, s kapljicami živega srebra
Slovenija
Kamnita posoda
Slovenija
Jamske svetilke
Slovenija
Tabla s številkami rudarjev, je nekoč stala pred vhodom v Rudnik živega srebra
Slovenija
Razstavni prostor v muzeju. 
Slovenija
Tehtnica za tehtanje živega srebra, iz leta 1830
Slovenija
Utež za tehtanje živega srebra
Slovenija
22. junija 1508. so v Idriji odkrili nahajališče cinabaritne rude. Cinober so shranjevali v lesene sodčke, ki jih lahko vidimo razstavljene v muzeju.
Slovenija
Lepo ohranjen kanape, kakršnih je v grajskih prostorih, še nekaj. Stene gradu krasijo fotografije iz življenja prebivalcev Idrije
Slovenija
Slavnostna dvorana, gradu Gewerkenegg, v Idriji
Slovenija

Slovenija
V Mestnem muzeju Idrija, so uredili spominsko sobo, pisatelja Franceta Bevka s pohištvom iz pisateljevega stanovanja v Ljubljani. Pohištvo, bogato knjižnico in drobne osebne predmete, je muzeju podarila Bevkova žena, leta 1971. (muzej-idrija-cerkno.si)
Idrija
V idrijskem muzeju je na ogled bogata čipkarska zbirka, klekljanih čipk
Idrija
Klekljana idrijska čipka, v obliki polža
razstava
Srajčka za dojenčka, eksponat čipkarske zbirke v idrijskem muzeju
razstava
Veličasten klekljan prt je izdelalo 15 do 20 klekljaric, v sedemdesetih letih 20. stoletja. Meri 300 x 180 centimetrov. Prt je naročil takratni slovenski protokol, kot protokolarno darilo, ki pa ga nikoli niso prevzeli. Danes je prt del Čipkarske zbirke, imenujejo pa ga Jovankin prt
Slovenija
Klekljan ženski top iz leta 2007. Čipkarska zbirka, idrijskega muzeja
Slovenija
Detajl, velike stenske omare s predali za čipke, iz leta 1929. Omara je stala v idrijski prodajalni čipk, firme Franc Lapajne.


Povezano, izlet v Idrijo in Cerkno: Idrija, mesto nad rudnikom

Izlet v Cerkno

Cerkno, od cerkve sv. Ane ...

Laufar Kamanda



Vir: vodstvo po gradu, info table ob eksponatih
muzej-idrija-cerkno.si