Prikaz objav z oznako UNESCO. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako UNESCO. Pokaži vse objave

ponedeljek, 07. september 2020

Idrija: rudarstvo, čipke, idrijski žlikrofi ...

Prva asociacija na Idrijo je zame rudnik živega srebra, rudarsko mesto. Takoj zatem čipke in v novejšem času tudi idrijski žlikrofi. Z njimi sem tudi zaključila potep po starem mestnem jedru Idrije. Kot je rekla prodajalka na prazniku idrijskih žlikrofov, samo eni so idrijski žlikrofi, vsi ostali so samo žlikrofi. Kakorkoli že, idrijski žlikrofi, zaščiteni z evropskim znakom 'Zajamčena tradicionalna posebnost', so res odlični 👍

Od leta 1500. je Idrija rasla in se širila zaradi rudnika živega srebra. Sprva v zasebni lasti, kasneje v lasti Habsburžanov, ki so z njim zelo dobro služili in verjetno zgradili kar nekaj dunajskih palač, ki jih danes občudujemo. Idrija je dobila grad. Ta ni bil za potrebe plemiške družine, temveč za potrebe rudnika. Za rudarje so se gradile rudarske hiše, značilne večnadstropne hiše z majhnimi okni, strmo dvokapno streho in sobicah v podstrešju. Kar nekaj jih še stoji. Eno takih z velikim vrtom, ki stoji na Bazoviški cesti, so spremenili v zanimiv muzej s prikazom bivalne kulture rudarske družine. 

Staro mestno jedro Idrije ima štiri trge. Najstarejši je Ahacijev trg, poimenovan po sv. Ahaciju, zavetniku rudarjev. Na njem stoji ogromna palača, nekdanje žitno skladišče, gledališče, nekdanja šola, kamniti vodnjak. Žitno skladišče ima obokan prehod skozi katerega pridemo na Mestni trg, ki ga obdajajo meščanske hiše iz 19. in 20. stoletja. Najmanjši trg je Scopolijev trg poimenovan po rudarskem zdravniku in naravoslovcu Giovanniju Antoniu Scopoliju ali po naše Janezu Antonu Scopoliju. Na trgu je palača s spominsko ploščo v kateri je znameniti mož živel. Od tu se odpravimo po Kosovelovi ulici do Antonijevega rova, ki je urejen kot rudarski muzej in odprt za organizirane oglede. 

Rudarsko dediščino Idrije srečujemo na vsakem koraku. Na srečo so muzealci in zaščitniki tehnične dediščine marsikateri stroj, ki bi ga nekateri kar pretopili, rešili, restavrirali in danes so razstavljeni po mestu. Zanimivo raziskovanje Idrije sem zaključila z idrijskimi žlikrofi. Okusno rudarsko jed so različni lokalni ponudniki pripravljali na tradicionalnem Prazniku idrijskih žlikrofov, ki se je letos odvijal v parku Mejca, ob reki Idrijci

Razgibana meščanska hiša ali pa kar čudovita palača v rožicah na Lapajnetovi ulici v Idriji.

Slovenija, S. Primorska
Idrijski kuža bi rad šel v trgovino pa mu ne pustijo 💜

Slovenija, S. Primorska
Spomenik padlim v NOB in idrijskim rudarjem stoji v manjšem parku, na Mestnem trgu. Postavili so ga 29. oktobra 1953. Avtorja: arhitekt Viljem Strmecki in kipar Tone Kralj.

Slovenija, S. Primorska
Klasicistična dvonadstropna, vogalna hiša na Mestnem trgu 11, stoji na robu največjega idrijskega trga. Zgrajena je bila okoli leta 1900. 
Slovenija, S. Primorska
Grad Gewerkenegg so gradili od 1522. do 1533. Grad in rudnik sta bila štirideset let v lasti podjetnikov. Leta 1575. je vse skupaj kupil nadvojvoda Karel. Habsburžani so dobro služili z rudnikom vse do konca prve svetovne vojne. V gradu so bili prostori rudniškega vodstva in administracije. V ogromnem gradu so bile še pisarne, pa tudi sodišče, davčni urad, šola, rudarska policija, godba, skladišča in zapori. Imel pa je tudi obrambno funkcijo.

Slovenija, S. Primorska
Baročni oltar kapelice sv. Janeza Nepomuka. Današnja podoba kapele ob Nikovi, je iz 18. stoletja. Prvotno so postavili leta 1525. v spomin na veliko poplavo

Slovenija, S. Primorska
Hiša z nekdanjo delavnico in veliko teraso s kamnito balustrado stoji na Študentovski ulici in nosi letnico 1910.

Slovenija, S. Primorska
Cerkev sv. Trojice so postavili leta 1500. Je najstarejša idrijska cerkev. Še vedno jo krasijo visoka gotska okna s krogovičjem. V 20. stoletju so okna okrasili z vitraji slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča na pročelju cerkve sv. Trojice v Idriji

Slovenija, S. Primorska
Legenda pravi, da je bil na mestu kjer stoji cerkev sv. Trojice nekoč gozd. V hiški sredi gozda je živel kmet z družino. Ker se je ukvarjal z izdelavo škafov, so mu rekli kar Škafar. Na tem prostoru je prvi našel samorodno živo srebro, ko je pri studencu namakal leseni škaf,

Slovenija, S. Primorska
Razkošno domovanje pridnih čebel v Idriji. To razkošje jim je omogočil idrijski trgovec s čipkami, Pavel Lapajne. Idrijski meščanski čebelnjak so postavili leta 1925. Prvotne panjske končnice je poslikal idrijski slikar Nikolaj Pirnat. Čebelnjak je bil v lasti družine do konca druge svetovne vojne, ko so ga nacionalizirali. Za čebele so še vedno skrbeli družinski člani. Ko je umrl zadnji, je začel umirati tudi čebelnjak. Pred popolnim propadom so ga rešili leta 2013, ko so ga obnovili in rešili kar se je rešiti dalo. Panjske končnice z idrijskimi motivi je poslikal domači slikar Danilo Jereb. (vir: promocijska brošura)

Slovenija, S. Primorska
Detajl čudovite secesijske palače na Študentovski ulici 1. Stavba je bila zgrajena leta 1905. V njej je bila okrajna hranilnica in posojilnica ter stanovanja za vodstveni kader. 

Slovenija, S. Primorska
Detajl secesijske palače s čebelico v grbu, verjetno znak takratne okrajne hranilnice

Slovenija, S. Primorska
Idrija, Pot sv. Antona

Slovenija, S. Primorska
Muca iz Idrije, ki sem jo srečala, bi na lepotnem tekmovanju zmagala. Samo mora se prijavit 💜

Slovenija, S. Primorska
Frančiškov jašek na Bazoviški ulici so začeli graditi leta 1792. Uporabljali so ga za prevoz rudarjev in materiala v rudnik. Izredna tehnična dediščina, ki so jo uspeli rešiti pred uničenjem.

Slovenija, S. Primorska
Rudarska hiša na Bazoviški ulici je danes muzej. Hiša je bila zgrajena konec 18. stoletja. Kljub majhnim prostorom, je v njej živelo več družin. V podstrešnih sobicah pa so živeli samski fantje, ki so delali v rudniku. Ob hiši je vrt, ki so ga obdelovali nekdaj in tudi danes.

Slovenija, S. Primorska
Stene v prostorih rudarske hiše so krasile barvne poslikave. Pri obnovi hiše so odstranili kar trinajst plasti beleža, da so prišli do barvnih sten in jih vsaj delček ohranili.

Slovenija, S. Primorska
Tlak v kuhinji rudarske hiše

Slovenija, S. Primorska
Poslikana stena s cerkvico

Slovenija, S. Primorska
Grm na vrtu rudarske hiše, papeževa sveča

Slovenija, S. Primorska
Aumeški trg je dobil ime po francoskem mestu Aumetz, ki je pobrateno z Idrijo. Spomenik je posvečen rudarjem, žrtvam velikega rudniškega požara, ki se je razbesnel 3. novembra 1846.

Slovenija, S. Primorska
Stavba v kateri se skriva eden najstarejših rudniških rovov na svetu, se imenuje Šelštev. Zgradili so jo v 18. stoletju. V pritličju so se zbirali rudarji preden so odšli v rov. V zgornjih nadstropjih je bila ambulanta, pisarne in stanovanja za zaposlene. V stavbi se je, 11. februarja 1890, rodil Stanko Bloudek.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča Stanku Bloudku na pročelju stavbe Šelštev oziroma Antonijevega rova

Slovenija, S. Primorska
Železna vrata vodijo v nekdanji rudnik živega srebra v Idriji že od leta 1500. Danes deluje kot muzej in spada pod UNESCO-vo zaščito.

Slovenija, S. Primorska
Prvotno so bili rudniški rovi podprti z lesenimi tramovi, ki so jih morali pogosto menjati. V drugi polovici 18. stoletja so rove obokali in utrdili z bolj trpežnimi materiali. 

Slovenija, S. Primorska
Ahacijev trg je najstarejši trg v Idriji. Ime je dobil po sv. Ahaciju, zavetniku rudarjev. Na trgu stoji mogočna baročna zgradba, nekdanje rudniško žitno skladišče, zgrajeno leta 1764. in gledališče, nenavadne ovalne oblike, ki naj bi ga zgradili iz materiala, ki je ostal pri gradnji žitnega skladišča.

Slovenija, S. Primorska
Na pročelju nekdanjega žitnega skladišča stojijo spominske plošče ljudem, ki so s svojim delom pustili velik pečat v Idriji.

Slovenija, S. Primorska
Baročni, kamniti vodnjak na Ahacijevem trgu v Idriji. 

Slovenija, S. Primorska
Kosovelova ulica s strnjenim nizom meščanskih hiš ob potoku Nikova. 

Slovenija, S. Primorska
Detajl secesijske meščanske hiše na Kosovelovi ulici

Slovenija, S. Primorska
Skozi staro mestno jedro Idrije teče potok Nikova z lepo urejeno kamnito strugo. 

Slovenija, S. Primorska
Meščanska hiša na Kosovelovi 8 je iz 18. stoletja. Znana je kot Scopolijeva hiša saj je v njej živel rudniški zdravnik in tudi izjemen naravoslovec. Giovani Antonio Scopoli je v Idriji služboval kot prvi rudniški zdravnik. V Idriji je živel, delal in raziskoval naravo od leta 1754. do 1769. Scopoli je opisal poklicne bolezni idrijskih rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. Manjši trg z vodnjakom ob hiši se imenuje po njem, Scopolijev trg.  

Slovenija, S. Primorska
Vodnjak na Scopolijevem trgu v Idriji. Spodnji del je kamnit, zgornji pa iz litoželeza. Na vrhu stoji kip rudarja. Na vodnjaku je letnica 1868.

Slovenija, S. Primorska
Spominska plošča o dopisovanju Scopolija z znamenitim švedskim botanikom Carlom von Linnejem. 

Slovenija, S. Primorska
Meščanska hiša s stolpom in kamnoseškim okrasjem na Kosovelovi ulici

Slovenija, S. Primorska
Nadstropna rudarska hiša z značilnimi majhnimi okenskimi odprtinami in bivalnim podstrešjem z lesenim zatrepom. Tekom let se je tudi videz spreminjal.

Slovenija, S. Primorska
V hiši na Kosovelovi ulici 21 je bila prva čipkarska šola v Idriji. Hiša nosi častitljivo letnico 1549. Čipkarska šola pa se je vanjo preselila leta 1910. Ustanovljena je bila leta 1876. 

Slovenija, S. Primorska
Povezava stanovanjske hiše z delavnico.

Slovenija, S. Primorska
Gostilno pri Škafarju podpira gigantski klekelj 😎

Slovenija, S. Primorska
Osnova trinadstropne meščanske hiše na Mestnem trgu 16 je iz druge polovice 19. stoletja. V hiši je živel slovenski slikar Jurij Tavčar Idrijski (10. april 1820. Idrija - 19. marec 1892. Idrija)
Slovenija, S. Primorska
Sprva enonadstropna meščanska hiša na Mestnem trgu 14, je konec 19. stoletja dobila še eno nadstropje. V pritličju je danes razstavni prostor idrijske čipke. Kaj dela toliko fantov pred "čipkarno" 😊 22. avgusta so v Idriji priredili rudarsko - čipkarski tek na dolge proge, dobrih 50, 27 in 14 kilometrov. Eni so sodelovali, drugi pa navijali.

Slovenija, S. Primorska
Tehnično dediščino idrijskega rudnika živega srebra lahko srečamo povsod po mestu. Ta je na poti do parka Mejca ob Idrijci. 

Slovenija, S. Primorska
Staro mestno jedro Idrije. Na vzpetini pa cerkev sv. Antona Padovanskega s kalvarijo iz druge polovice 17. stoletja.

Slovenija, S. Primorska
Slap v Idriji. Od kod se vzame, ne vem 😊

Slovenija, S. Primorska
Reka Idrijca 
Slovenija, S. Primorska
Neprecenljiva tehnična dediščina. Kamšt, nekdaj sistem za črpanje vode iz rudniških jaškov, danes muzej.

Slovenija, S. Primorska



Foto zgodbe iz Idrije:




Vir: Informacijske table
Register NKD
Jane Kavčič, Idrijski svet vabi na obisk, Turistični vodnik po Idrijski občini, 2002



četrtek, 29. december 2016

Gradec - Graz, čez Muro in nazaj

Izlet v Gradec je vedno doživetje. Bolj kot božično-novoletna okrasitev mesta, so meni zanimive številne palače, ki krasijo staro mestno jedro ob reki Muri. Veličastni portali, kipi in poslikave, da o arkadnih dvoriščih niti ne govorim. Večina čudovitih graških palač je pod zaščito UNESCA.
Foto zgodba je nastala decembra 2015. Takrat smo obiskali tudi, manj znani a prav tako zanimivi, Leoben.

Avstrija
Poslikana hiša, bolj palača, na Herrengasse 7. Na pročelju so naslikani bogovi iz grške in rimske mitologije. Leta 1742, je freske naslikal baročni slikar Johann Mayer. 

Glavni kamniti portal, poslikane palače, ki ga varujejo angeli, nas pripelje na Vojvodsko dvorišče

Skozi Gradec se vije reka Mura. Nekako deli staro mestno jedro z novejšim delom. Poleg klasičnih mostov pa oba bregova povezuje tudi Otok na Muri - Murinsel. Zasnoval ga je newyorški umetnik Vito Acconci, postavili pa so ga leta 2003. Na Otoku sta kavarna in amfiteater. 
Murinsel - Otok na Muri



Ključavnice na mrežasti ograji, za večno ljubezen 😊
Frančiškanska cerkev in samostan z zanimivim stolpom, ki je bil zgrajen v 17. stoletju kot mestni stolp



Modernistična stavba, ki me spominja na kakšnega morskega mehkužca 😕 To je graška hiša umetnosti - Kunsthaus. Postavili so jo leta 2003, tako kot Otok na Muri. Leta 2003. je bil Gradec Evropska prestolnica kulture. 
Ob reki Muri je trg imenovan Mariahilferplatz. Na trgu je cerkev Marije pomagaj iz začetka 17. stoletja. Pročelje z dvema stolpoma je dobila sredi 18. stoletja. Poleg cerkve je minoritski samostan in njihov kulturni center.
Grajski trg - Schlossbergplatz in kamnite stopnice, ki vodijo do znamenitega stolpa z uro
Prav vsak portal v starem mestnem jedru Gradca je umetnina in prava paša za oči. Velika večina palač je pod zaščito UNESCA


Palača Attems. Ogromna baročna palača je bila zgrajena leta 1702. V lasti družine Attems, ki je imela svoje gradove in posesti tudi v Sloveniji, je bila do leta 1962. V vsem tem času se palača ni veliko spreminjala.

Baročna cerkev, zgrajena konec 17. stoletja. Sprva je bila cerkev uršulinska. Poleg je bil tudi samostan kjer so uršulinke poučevale otroke. Zato jim je bilo, v času jožefinske reforme, ko so se samostani zapirali kot po tekočem traku, prizaneseno. Od leta 1900. je to frančiškanska cerkev Brezmadežnega spočetja.

Na Grajskem trgu stoji ena najstarejših graških palač iz 13. stoletja. Palača Reinerhof je bila nekoč v lasti samostana Rein. Krasijo jo trije polkrožni reliefi. Informativna tabla na palači nam pove, da je imel tu, leta 1787, svoj samostojni koncert, avstrijski skladatelj Joseph Haydn 

Dva od treh reliefov palače Reinerhof

Pot miru - Kriegssteig. 260 stopnic, vklesanih v živo skalo, so zgradili med prvo svetovno vojno. Gradili so pretežno ruski vojni ujetniki.


Povezano:

Gradec - Graz

Vir: voden ogled
Brošura, Znamenitosti Gradca, 2014
wikipedia