Sveta Gora - Marijino svetišče

Marijino svetišče stoji na vrhu 682 metrov visoke gore, ki se je sprva imenovala Skalnica. Legenda pravi, da se je leta 1539. mladi pastirici Uršuli prikazala Marija in ji naročila naj pove ljudstvu, da ji na tem mestu postavijo hišo in jo prosijo milosti. Pastirici niso verjeli, še celo zaprli so jo. A vsakokrat je Uršula čudežno izginila iz ječe. Če ne oblast, so pa ljudje začeli verjeti, da se na Gori dogajajo čudeži. Sami so na Skalnici postavili leseno kapelo s kipom kamor so romali in molili.

Že leta 1540. je tudi posvetna oblast začela verjeti v čudeže, ki se dogajajo na Gori in izdala dovoljenje za gradnjo cerkve. Štiri leta kasneje je oglejski patriarh cerkvi podaril Marijino milostno podobo. Leta 1717. so podobo kronali na Travniku v Gorici in z nekaj selitvami je še danes na ogled in tolažbo v glavnem oltarju. 

Čudeži na Gori niso uspeli rešiti Svetišča pred reformami cesarja Jožefa II. Na dražbi je prodal cerkev in samostan. Rešili so le Marijino milostno podobo in jo skrili v Solkanu. Čez sedem let vse prav pride in tako je po tem času svetišče rešil cesar Franc II. Marijina milostna podoba se je vrnila na Goro. S prostovoljnimi prispevki so obnovili svetišče. Leta 1907. je papež Pij X. podelil cerkvi naslov bazilika.

V prvi svetovni vojni je bila bazilika uničena. Novo so zgradili in leta 1932. tudi posvetili, Italijani. Po Rapalski pogodbi je Sveta Gora pripadla Italiji. Bazilika kot jo vidimo danes je iz tistih časov, saj je v drugi svetovni vojni ostala nepoškodovana.

Danes je na Sveti Gori mir, tišina in lepota, za verujoče in neverujoče. Naj bo vedno tako. Z Gore so čudoviti razgledi na Julijske Alpe, na reko Sočo, Solkan in sosednji Sabotin pa še bi lahko naštevali. V sklopu Marijinega svetišča je tudi štiristo let staro gostišče, ki nudi dobro hrano in odlično kavo. Vsekakor veliko razlogov za obisk Svete Gore.

Marijino svetišče na 682 metrov visoki Sveti Gori nad Solkanom in reko Sočo.

Na tem mestu so postavili cerkev v prvi polovici 16. stoletja. Kljub čudežih, ki so se dogajali na Gori pa cerkev ni imela veliko sreče. Največje razdejanje je doživela leta 1786, ob prepovedi delovanja, ki jo je izdal cesar Jožef II. Delno se je podrla, uničili so tudi romarsko pot na Goro, uspeli pa so rešiti milostno podobo, ki danes krasi glavni oltar. Tudi v prvi svetovni vojni ji ni šlo nič bolje. 

Leta 1907. je papež Pij X. podelil Marijini cerkvi na Sveti Gori, status bazilike. O tem priča tudi kamniti papeški grb nad glavnim vhodom.

Vodnjak

Glavni oltar z milostno Marijino podobo v središču. Obredno kronanje Marijine podobe se je dogajalo v Gorici, na Travniku (danes Piazza della Vittoria), 6. junija 1717. 

Marijino svetišče na Sveti Gori krasijo čudoviti vitraji. Izdelani so bili leta 1939. v Trentu, po načrtih profesorja Corrompaia iz Benetk.

Križev pot je nekdaj krasil frančiškansko cerkev v Brežicah. Ko so jo porušili, so slike z baročnimi okvirji prenesli na Sveto Goro

Stranski oltar sv. Jožefa

Vitraj s podobo Antona Martina Slomška in misijonarja Friderika Barage

Kapela in oltar nadangela Mihaela. Oltarno sliko je ustvaril akademski slikar in grafik Rudi Pergar. Na stenah so votivne podobe, ki jih je v Marijinem svetišču še veliko.

V kapeli sv. Mihaela je tudi grobnica kardinala Jakoba Missie. Rojen 30.6.1838. Hrastje-Mota pri Radencih. Umrl 24.3.1902. v Gorici. Bil je slovenski nadškof, kardinal, teolog in filozof. Jakob Missia je prvi Slovenec, ki je postal kardinal.

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega

V Marijinem svetišču je grobnica zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej

V Kapeli prikazanja je serija slik pod skupnim imenom "Opus brat", slikarke Marije Bersan Mašuk

Čipka s podobo kronane Marije. Na njej je letnica 1939.

Umetelno izdelan kovinski lestenec v Kapeli prikazanja. Leta 2000. so kapelo obnovili po načrtih Plečnikovega študenta, arhitekta Danila Fursta.

Glavni Marijin oltar v Kapeli prikazanja. Podstavek na stebru ima latinski napis iz 17. stoletja, ki govori o nastanku Marijinega svetišča. V prevodu: "Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti." (solkan.si)

Slika v kapeli prikazanja "Marijino prikazanje Uršuli" je nastala leta 1922. slikar Clemente Del Neri. Marija se je prikazala mali pastirici Uršuli, ko je ta na gori Skalnici, pasla svoje ovčice. 

Kapelica za prižiganje sveč se nahaja ob baziliki. Zgradili so jo leta 1998. po načrtih novogoriškega arhitekta Jelka Valenčaka. Mozaik "Obisk treh kraljev" je delo slikarke Marte Jakopič Kunaver.

Križi romarjev, ki so svoj križ pustili na Sveti Gori 😎

Kip sv. Frančiška Asiškega stoji na ploščadi pred Marijino baziliko. Postavili so ga leta 2014. Prepleteni kip je delo kiparke Katje Smerdu.

Frančiškanski samostan na Sveti Gori. Od leta 1996. je v njem tudi Marijanski muzej.

Nekdanji romarski dom obnavljajo. V njem bodo uredili družinski center, dom za duhovne vaje in bivališče za redovnice.

Pogled s Svete Gore na vas Grgar

Sveta Gora, pogled na mogočni Sabotin

Tudi restavracija na Sveti Gori je častitljive starosti. Njeni začetki segajo v drugo polovico 17. stoletja

Sveta Gora, spominska plošča padlim slovenskim vojakom na Soški fronti

Troje svetišč: Sveta Gora nad Solkanom, Stara Gora nad Čedadom in Marijino Celje v Goriških Brdih

Tudi kozicam je všeč na Sveti Gori

Razgledna točka na obronkih Svete Gore. Pogled na Solkanski most, reko Sočo, Solkan in delček Nove Gorice.

Detajl spomenika posvečen padlim na Soški fronti

Spomenik posvečen padlim vojakom na soški fronti. Ob spomeniku je danes razgledišče na reko Sočo in solkanski most, v prvi svetovni vojni pa so tu potekali hudi boji z ogromno padlimi. Spomenik je leta 2020. postavila vlada republike Madžarske v spomin madžarskim vojakom, ki so padli na soški fronti.

Podobno:

Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte 

Romarska cerkev Marijino Celje

Vir: voden ogled

p. Bernard Goličnik, Sveta Gora, frančiškanski samostan Sveta Gora, Nova Gorica, 2005

solkan.si

Gradec - Graz, čez Muro in nazaj

Izlet v Gradec je vedno doživetje. Bolj kot božično-novoletna okrasitev mesta, so meni zanimive številne palače, ki krasijo staro mestno jedro ob reki Muri. Veličastni portali, kipi in poslikave, da o arkadnih dvoriščih niti ne govorim. Večina čudovitih graških palač je pod zaščito UNESCA.
Foto zgodba je nastala decembra 2015. Takrat smo obiskali tudi, manj znani a prav tako zanimivi, Leoben.

Poslikana hiša, bolj palača, na Herrengasse 7. Na pročelju so naslikani bogovi iz grške in rimske mitologije. Leta 1742, je freske naslikal baročni slikar Johann Mayer. 

Glavni kamniti portal, poslikane palače, ki ga varujejo angeli, nas pripelje na Vojvodsko dvorišče

Skozi Gradec se vije reka Mura. Nekako deli staro mestno jedro z novejšim delom. Poleg klasičnih mostov pa oba bregova povezuje tudi Otok na Muri - Murinsel. Zasnoval ga je newyorški umetnik Vito Acconci, postavili pa so ga leta 2003. Na Otoku sta kavarna in amfiteater. 

Murinsel - Otok na Muri

Ključavnice na mrežasti ograji, za večno ljubezen 😊

Frančiškanska cerkev in samostan z zanimivim stolpom, ki je bil zgrajen v 17. stoletju kot mestni stolp

Modernistična stavba, ki me spominja na kakšnega morskega mehkužca 😕 To je graška hiša umetnosti - Kunsthaus. Postavili so jo leta 2003, tako kot Otok na Muri. Leta 2003. je bil Gradec Evropska prestolnica kulture. 

Ob reki Muri je trg imenovan Mariahilferplatz. Na trgu je cerkev Marije pomagaj iz začetka 17. stoletja. Pročelje z dvema stolpoma je dobila sredi 18. stoletja. Poleg cerkve je minoritski samostan in njihov kulturni center.

Grajski trg - Schlossbergplatz in kamnite stopnice, ki vodijo do znamenitega stolpa z uro

Prav vsak portal v starem mestnem jedru Gradca je umetnina in prava paša za oči. Velika večina palač je pod zaščito UNESCA

Palača Attems. Ogromna baročna palača je bila zgrajena leta 1702. V lasti družine Attems, ki je imela svoje gradove in posesti tudi v Sloveniji, je bila do leta 1962. V vsem tem času se palača ni veliko spreminjala.

Baročna cerkev, zgrajena konec 17. stoletja. Sprva je bila cerkev uršulinska. Poleg je bil tudi samostan kjer so uršulinke poučevale otroke. Zato jim je bilo, v času jožefinske reforme, ko so se samostani zapirali kot po tekočem traku, prizaneseno. Od leta 1900. je to frančiškanska cerkev Brezmadežnega spočetja.

Na Grajskem trgu stoji ena najstarejših graških palač iz 13. stoletja. Palača Reinerhof je bila nekoč v lasti samostana Rein. Krasijo jo trije polkrožni reliefi. Informativna tabla na palači nam pove, da je imel tu, leta 1787, svoj samostojni koncert, avstrijski skladatelj Joseph Haydn 

Dva od treh reliefov palače Reinerhof

Pot miru - Kriegssteig. 260 stopnic, vklesanih v živo skalo, so zgradili med prvo svetovno vojno. Gradili so pretežno ruski vojni ujetniki.


Povezano:

Gradec - Graz

Vir: voden ogled
Brošura, Znamenitosti Gradca, 2014
wikipedia