Foto zgodbe: Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju

petek, 17. februar 2017

Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju

Največja znamenitost Olimja, poleg jelenčkov seveda, je samostanska in župnijska baročna cerkev Marijinega vnebovzetja. Zgradili so jo pavlinci, leta 1665, ko so olimski dvorec preuredili v svoj samostan. Ob cerkvi je zvonik s šivanim robom, čebulno streho in naslikano uro. Na njem je letnica 1710. Cerkev je enoladijska, v njej pa je kar osem baročnih oltarjev. Nekaj posebnega je baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija, ki so jo h cerkvi prizidali okoli leta 1760. Kapela je v celoti poslikana z motivi iz življenja sv. Frančiška. Avtor slik v baročni kapeli sv. Frančiška Ksaverija je Anton Lerchinger iz Rogatca. Okoli leta 1764. je cerkev dobila orgle, ki odlično delujejo še danes.

Glavni oltar baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja, ki je bila h cerkvi prizidana okoli leta 1760. Slabih sto let kasneje kot so postavili cerkev.

Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo

Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverja

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija je v celoti poslikana s prizori iz njegovega življenja

Frančišek Ksaverij je bil rojen v Navarri, v današnji Španiji, leta 1506. Kot misijonar je deloval v Indiji, kjer je tudi pokopan (3. december 1552). Za svetnika so ga razglasili leta 1622.

Nad obokanim prehodom v baročno kapelo je kor. Na njem sta naslikana dva ležeča angela s trobento in zastavico. Na njej je latinski napis, v slovenščini - "Njegove vrline so povsod znane in ne bodo nikoli pozabljene."

Sv. Frančišek Ksaverij je največkrat upodobljen kot misijonar jezuit v roketi (krajše, belo duhovniško oblačilo) in štoli (duhovniški šal), v roki pa drži križ.

Slika prikazuje pokop svetnika na morski obali. Poleg slik so v kapeli naslikali tudi štukature, pilastre in druge arhitekturne elemente. Na pilastrih so medaljoni s svetnikovo podobo

Obok prezbiterija krasi iluzionistična kupola

Glavni oltar župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Olimju. Črno zlat oltar v treh nadstropjih, krasi 12 kipov svetnic in svetnikov, na vrhu je nadangel Mihael. Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, nad njo je slika Jezusov krst, v tretjem nadstropju pa je kronanje Device Marije. Glavni oltar je nastal je ob gradnji cerkve, prav tako kot oba stranska črno zlata oltarja, ki stojita ob slavoločni steni.

Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, obdajajo ju angeli

Levi stranski oltar sv. Križa.

Baročna prižnica je nastala okoli leta 1675. V nišah so kipi Matere Božje in štirih evangelistov. Pod baldahinom je naslikan sv. Pavel, Nad baldahinom je približno meter visok kip Odrešenika

V glavni ladji so štiri kapelice s stranskimi oltarji. Ti so dvonadstropni. Zgornji del oltarja posvečen Črni Mariji prikazuje Dobrega pastirja. Ob sliki sta kipa sv. Ane z Marijo in sv. Elizabete

Stranski oltar Gospe Čenstohovske, tudi Črna Marija. Častili so jo pavlinci, menihi, ki so olimski dvorec spremenili v samostan in ob njem zgradili cerkev

Zgornji del stranskega oltarja sv. Katarine prikazuje Marijo, ki sedi z zvezanim zmajem

Stranski oltar sv. Katarine v lepih pastelnih barvah. Ob sliki sta kipa sv. Matije in ogrskega kralja

Zgornji del stranskega oltarja sv. Barbare krasi slika sv. Neže. Ob njej je sv. Barbara

Stranski oltar sv. Barbare. Osrednja slika jo prikazuje sedečo na oblaku z dvignjenim kelihom v roku. Ob njej sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Antona Puščavnika.