Muljava, Josip Jurčič in Janez Ljubljanski

Muljava je majhna in lepo urejena slovenska vasica v občini Ivančna Gorica. Majhna vas nam je dala velikega moža, ki ga prav vsi poznamo. Josip Jurčič se je tu rodil 4. marca 1844. Pisec prvega slovenskega romana Deseti brat ter mnogih drugih del je bil tudi časnikar in glavni urednik časopisa Slovenski narod. Umrl je star komaj 37 let. Njegov nagrobni spomenik je v spominskem parku znamenitih Slovencev na ljubljanskem Navju. 

Jurčičeva rojstna hiša, ki jo je leta 1826. postavil njegov ded, je danes etnološki muzej na prostem. Ob njej je hlev, vodnjak, čebelnjak, toplar, Krjavljeva hiška, ki prikazuje življenje najrevnejšega sloja ljudi. Domačija z različnimi prireditvami privabi kar precej obiskovalcev. Ena večjih je tradicionalni Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave. V poletnih mesecih prirejajo dramske predstave v svojem letnem gledališču na prostem. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Poleg Jurčičeve domačije ima mala Muljava še en velik biser. To je cerkev Marijinega vnebovzetja s čudovitim velikim zlatim oltarjem in barvito poslikanim prezbiterijem. Te gotske freske segajo v leto 1456, ko jih je po naročilu stiškega opata ustvaril srednjeveški slikar Janez Ljubljanski. Barviti gotski prezbiterij je bil tako čudovit in enkraten, da se ga v 17. stoletju, ko so cerkev barokizirali, niso upali spreminjati. Kakšna sreča. Manj sreče je imela ladja, saj so jo v celoti prebelili in zakrili freske. Raven lesen strop so odstranili in ladjo banjasto obokali. 

Še dobro, da smo imeli slikarja Mateja Sternena, ki je tudi na Muljavi odkril in nam ohranil vsaj del fresk, ki so krasile tudi ladjo.

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi. Na ta dan poteka vsakoletna pohodniška prireditev 'Jurčičeva pot' od Višnje Gore do Muljave.

Vodnjak in toplar ob Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi

Jurčičeva domačija na Muljavi. Toplar in etnološka zbirka lesenih vozov

Jurčičeva domačija na Muljavi - Muzej na prostem

Muljava. Gozd ob Jurčičevi domačiji je odlična kulisa za dramske igre, ki jih prirejajo v letnem gledališču. Leto 2023 bo v znamenju Jurčičeve Lepe Vide.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Krjavljeva koča s hlevčkom in s slamo krito streho.

Muljava. Lepo obnovljeno nekdanje gospodarsko poslopje.

Jurčičeva domačija na Muljavi. Rojstna hiša Josipa Jurčiča s spominsko ploščo na pročelju iz leta 1882. Hišo je leta 1826 zgradil njegov ded. Pred njo stoji pisateljev doprsni kip. 

Kapelica v središču Muljave, iz druge polovice 19. stoletja, je posvečena Mariji. Na pročelju je litoželezni Križani izdelan na Dvoru pri Žužemberku.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s kamnitim pokopališkim zidom, je bila zgrajena sredi 15. stoletja. Odprta vhodna lopa je bila prizidana kasneje.

Župnišče na Muljavi, zgrajeno leta 1931.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Freska Poklon sv. Treh kraljev, 1456, Janez Ljubljanski. Križev pot je naslikan na steklo. Nastal je v začetku 19. stoletja.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - V 17. stoletju so cerkev prenavljali. Ob tem so prebelili vse freske v ladji. V letih 1922/23 je slovenski slikar Matej Sternen pod beležem odkril freske.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki, baročni, zlati oltar je iz 17. stoletja. Leta 1674. ga je izdelal ljubljanski rezbar Jernej Plumenberger. V središču je motiv Marijinega vnebovzetja. V levi niši je kip sv. Ane z malo Marijo, v desni pa sv. Elizabeta. Na vrhu angela držita grba stiškega opata in stiški samostanski grb. Takrat je cerkev spadala pod stiško župnijo. Danes spada pod župnijo Krka.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasto obokan gotski prezbiterij. 

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Srednjeveški slikar Janez Ljubljanski je freske naslikal v treh pasovih. Spodaj je zastor. Srednji pas prikazuje apostole, Oznanjenje, Pokol nedolžnih otrok, Beg v Egipt in Marijino smrt. Zgoraj: Kristusovo trpljenje ter Marija z detetom in svetnicama.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Križno rebrasti obok krasijo poslikave angelov z glasbenimi inštrumenti in rastlinski ornamenti.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Ladjo so v 17. stoletju banjasto obokali in freske prekrili z beležem. Prvotno je bil strop lesen in raven, predvidevajo, da je bil tudi poslikan. Nekaj fresk v ladji nam je na začetku 20. stoletja povrnil Matej Sternen.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Lok slavoloka nam predstavi Kristusov rodovnik

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Po naročilu stiškega opata je cerkev poslikal slikar Janez Ljubljanski, leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Marijino vnebovzetje, osrednji del velikega zlatega oltarja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Svetnica na notranji strani slavoločne stene

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kip Srca Jezusovega in Marija z detetom

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Kropilnik iz 17. stoletja. Letnica 1852, ki je na njem pomeni leto obnove.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Gotski kip sedeče Matere božje z detetom iz 15. stoletja, okoli leta 1456.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Detajl stranskega oltarja sv. Jurija. Kip sv. Roka, ki kaže svojo rano. Ob njem zvesti kuža, ki mu je rešil življenje. 🐕

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Čudovito, enkratno, ko si gotika in barok podata roko in razveselita vse živo. 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Veliki zlati oltar je tako velik, da na pogled prekrije šilasti prehod slavoločne stene. Ob steni dva stranska oltarja. Na levi sv. Marko in na desni sv. Jurij.

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanja kamnita prižnica v odprti vhodni lopi, ki je nekaj mlajša od veličastne cerkve. 

Umakni se, ne vidiš, da sem na lovu 😊

Muljava, cerkev Marijinega vnebovzetja - Zunanjost cerkve z gotskim prezbiterijem in zvonikom, pod katerim je tudi manjša zakristija.

Muljava je manjša vasica v občini Ivančna Gorica

Spomenik muljavski bitki, posvečen zmagi nad Italijani junija 1942. Granitna skala v obliki nepravilne piramide z vklesanim napisom, ki govori o tem dogodku. Postavili so ga leta 1969. 

Pred kulturnim domom stoji kažipot, ki nas usmeri proti znamenitostim na Muljavi pa tudi na ostale kraje, ki sestavljajo občino Ivančna Gorica.

Vir:

Muljava, več avtorjev, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1973

Register NKD

Jurčičeva domačija

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu

Dvor pri Polhovem Gradcu je majhna vasica v Polhograjski dolini, ki leži ob prometni cesti Ljubljana - Polhov Gradec. Kljub svoji majhnosti pa so se davnega leta 1525. grofje Polhograjski, natančneje baron Vid Thurn, ki je bil naročnik in plačnik gradnje in njegov sin Franc, ki je delo nadaljeval, odločili prav tu postaviti mogočno, poznogotsko cerkev sv. Petra. Kljub temu, da je na drugi strani cerkve že stala cerkev sv. Nikolaja. Na mestu stare, danes stoji novejša istoimenska baročna cerkev.

Zakaj so se Polhograjski odločili prav na tem mestu postaviti tako mogočno cerkev, ni znano. Domnevajo, da je šlo za prestiž ali pa za zaobljubo. Kakorkoli to grofovsko cerkev, kot ji pravijo, lahko občudujemo še danes. Veličastna cerkev je umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena.

Nekoč romarska cerkev sv. Petra v Dvoru, ima tri ladje in čudovit poslikan leseni strop. Ob slavoločno steno so leta 1546. postavili arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva naslikani na steno, sredi 17. stoletja pa so dodali zlate baročne oltarje. 

Prezbiterij krasi veliki, leseni oltar z lesenim kipom sv. Petra iz leta 1739. Prvoten glavni oltar je krasil kamniti kip sv. Petra, ki danes stoji na vrhu desne arkadne lope. Kipec je iz 16. stoletja. V prezbiteriju so grofovske lože, na desni strani, ob prižnici, je vhod v zakristijo, ki je prav tako vredna ogleda, saj je bolj podobna kapeli kot zakristiji. Kip sv. Petra v glavnem oltarju, ob posebnih priložnostih zakrijejo s sliko sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa, baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Nastala je v prvi polovici 18. stoletja. Prav tako manjša slika v atiki. 

Posebej velja omeniti glavni vhod v cerkev. Portal krasijo številni dekorativni reliefi s poznogotskimi motivi. Ima notranji, šilasti vhodni portal in zunanji pravokotni s preklado in strešico. Nad vhodom je grbovna plošča iz leta 1548. in začetnici VB - Vid in Bianka Thurn. Postavil jo je njun sin Franc.

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu je odprta za oglede vsako prvo nedeljo v mesecu. V zimskem času med 14. in 16. uro. Vstop prost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Prijazen vodnik nam razkrije marsikaj zanimivega. Priporočam. 😊

Detajl velikega oltarja, leseni kip sv. Petra. Pred zadnjo prenovo, je kip samostojno stal v cerkveni ladji.

Baročni glavni oltar posvečen sv. Petru. Izdelali so ga v kiparski delavnici v Polhovem Gradcu, leta 1739. 

Ob posebnih praznikih kip sv. Petra prekrijejo s sliko, ki prikazuje sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa. Oltarno sliko in manjšo sliko v atiki, s prizorom Marijinega obiskovanja, je ustvaril baročni slikar Valentin Metzinger. Obe sliki sta iz prve polovice 18. stoletja. Med obema slikama je grb polhograjskih grofov z letnico 1739.

Bogato okrašen in barvit tabernakelj z baldahinom krasi glavni oltar.

Rebrasti strop prezbiterija s sklepnikom sv. Petra

Kamnita prižnica ob slavoločni steni ima lesen baldahin. Datira v sredino 16. stoletja.

Na obeh straneh prezbiterija sta grofovski loži, pod njima so bile sedilije.

Tlakovanje prezbiterija

Nenavaden vhod ima cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V cerkev vodi kamnito stopnišče. Tu so snemali slovenski film Samorastniki.

Tlakovanje ladje. Precej drugačno kot v prezbiteriju

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu ima tri ladje. Poleg glavnega oltarja ima dva stranska in dve arkadni lopi v kateri so prav tako oltarji. Krasi jo leseni kasetni strop z letnico 1577. Pod arkadno delilno steno sta prislonjena dva zlata oltarja, iz leta 1644. Baročni oltar sv. Ane in na desni strani baročni oltar sv. Družine.

Kamnite stopnice, ki so skozi glavni vhod vodile v cerkev. Kamnite stopnice so bile eno od prizorišč v slovenskem filmu Samorastniki. Danes se v cerkev sv. Petra vstopa skozi stranski vhod. 

Ob slavoločni steni sta dve arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva so bili v obliki fresk, v obdobju baroka so dodali baročne oltarje. Ti imajo enako oltarno sliko kot je freska za njimi. Kamniti kip sv. Petra, ki krasi vrh desne arkadne lope, je iz 16. stoletja.

Eden od naslikanih stranskih oltarjev v arkadni lopi. Trpljenje sv. Vida.

Sveta Družina. Sv. Marija in sv. Jožef z Jezusom. Oltarna freska v desni arkadni lopi.

Zlati oltar iz leta 1643. ima enak motiv kot freska na steni. Sveta Družina.

Impozantni, poslikan leseni strop je bil dokončan leta 1577. Tam kjer bi pričakovali lestenec, visi obojestranski Marijin kip iz sredine 17. stoletja. Tega naj bi darovali romarji iz Vipavske doline.

Zlati oltar sv. Valentina je nastal okoli leta 1627. 

Sv. Valentin je nekoč krasil stari baročni oltar iz leta 1627, ki danes stoji ob kipu.

Skupina kipov s Križanim izhaja iz druge četrtine 16. stoletja

Rebrasto obokan strop zakristije, s sklepniki v obliki rozet in grbov, je poslikan s cvetličnimi motivi in nas bolj spominja na kapelo. Med poslikavami v zakristiji najdemo letnico 1547.

Konzola z grbom v zakristiji

Detajl obokane zakristije, konzola s ščitom

Zakristijska omara

Poznogotsko cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, so začeli graditi leta 1525. Ob cerkvi stoji kapelica Matere božje z letnico 1897.

Nekdanji glavni vhod v cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Izjemen in razgiban portal ima kvadratno obliko z gotsko zašiljenim vhodom in preklado z zobčastim vzorcem. Okvir portala je sestavljen iz treh okrasnih pasov. Na njih je pisana paleta različnih motivov. 

Sv. Peter, rastlinski in živalski motivi ter krogovičje.

Krilati lev s knjigo

Rastlinski motiv

Nad nekoč glavnim portalom je vzidana grbovna plošča iz sivega apnenca, plemiške družine Thurn. Med letnico 1548. sta prepleteni črki VB. To sta bila zakonca Vid in Bianca Thurn.

Polhograjsko gospostvo, graščina, rozete, krogovičje.

Stranski vhod v cerkev sv. Petra

Detajl stranskega vhoda

Cerkev sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja je iz druge polovice 18. stoletja. Stoji nasproti, kulturno umetniškega spomenika državnega pomena, cerkve sv. Petra. Postavili so jo na mestu, kjer je v času zidave cerkve sv. Petra, okoli 1525,  že stala cerkev.

Dvor pri Polhovem Gradcu. Pritlična hiša z dvokapno streho ima pravokotni kamniti portal z letnico 1893. Hiša žalostno propada.

Ob cerkvi sv. Petra stoji simpatična pritlična hiška, nekdanja mežnarija. Kamniti portal nosi letnico 1850. Sodeč po perutninski družinici je hiška naseljena. 

Podobno:

Lepota poslikanih stropov

Vir:

- voden ogled cerkve sv. Petra (vsako prvo nedeljo v mesecu)

- Varstvo spomenikov št. 39, Uroš Lubej, cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, stran 62,  Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 2001 (dostopno na spletu)

- Marijan Slabe, Dvor pri Polhovem Gradcu