Odprte hiše Slovenije 2023 - Ig, Morostig - Hiša narave in kolišč

Odličen festival, ki se vsako leto odvija v Sloveniji, če ni epidemije covida, je festival kakovostne slovenske arhitekture, OHS oziroma Odprte hiše Slovenije. Letos sem se odpravila na ogled najnovejše ižanske pridobitve, to je Interpretacijski center in Koliščarska naselbina na Igu, s skupnim imenom Morostig, hiša narave in kolišč.

Projekt je bil izveden po načrtih arhitekturnega Ateljeja Ostan Pavlin. Pod vodstvom arhitektov smo si Morostig tudi ogledali. Bili smo navdušeni. 💜

Pomlad na Igu, cvetoče drevje in Morostig - Hiša narave in kolišč.

Vodnjak s sončno uro in povečanim koliščarskim motivom idola, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. Kipec iz žgane gline hranijo v ljubljanskem Narodnem muzeju. Vodnjak krasi središče Iga.

Ig, Morostig. Ohranjena in obnovljena, okoli tristo let stara kašča v sklopu Interpretacijskega centra na Igu. Kašča je z mostovžem povezana z novo zgradbo. V njej so uredili prodajalno spominkov in blagajno. Na podstrešju je prostor za ogled krajših izobraževalnih kratkih filmov.

Ig, Morostig. Interpretacijski center je zgrajen po načrtih arhitekturnega Ateljeja Ostan Pavlin. Nadstropna zgradba z lesenimi stebrički spominja na koliščarske hiše. V njej je stalna razstava o zgodovini Barja in koliščarjev.

V Interpretacijskem centru Ig so predstavljene ptice, ki jih še lahko srečamo na Barju.

V Interpretacijskem centru Ig si lahko ogledamo nekaj muzejskih predmetov. Med njimi tudi oblačilo, kakršno so nosili prebivalci kolišč.

Pritličje Interpretacijskega centra na Igu. Klopi, ki so tudi skrinje za odlaganje.

Maketa kolišča

Interpretacijski center na Igu. Odprtina med nadstropjem in pritličjem.

Okno obnovljene, tristo let stare kašče

Okno s kamnito obrobo in železno mrežo

Kilometer dolga peš pot po Ljubljanskem barju in že smo na razpotju. Desno nas čaka koliščarska naselbina, levo pa še dve točki istega projekta Morostig.

Ljubljansko barje in Kamniške Alpe v oblakih. 😊 Leseni steber na levi bo imel informacijske table, trenutno je projekt v nastajanju.

Navadna lopatica na Ljubljanskem barju 🌻

Razgledišče z informativnimi tablami, kaj in koga lahko srečamo na Barju. 

Do koliščarske naselbine je speljana dvignjena lesena učna pot, da ne tacamo po poljih in rastlinah 😉

Pri mostiščarjih na Igu 💜

Kolišče s petimi koliščarskimi hiškami, ki nam prikažejo, kako so na Barju živeli pred približno 6000 leti.

Koliščarske hiške na desni so opremljene z replikami muzejskih razstavnih predmetov, ki so jih našli ob gradnji Ižanske ceste in jih hranijo v Narodnem muzeju. Na levi sta dve nedokončani hiški, ki bosta služili za različne izobraževalne dejavnosti.

S slamo krita koliščarska hiša

Umetno jezero za prikaz koliščarskega naselja na Igu

Notranjost koliščarske hiše s posteljo, ognjiščem in uporabnimi predmeti

Replika koliščarskih statev v hiši tkalske družine.

Koliščarska hiša, z vrvjo povezani tramovi

Hiška lončarske družine z replikami koliščarskih posod. Te čudovite replike posod so izdelali na fakulteti za arheologijo, na starinski način.

Replika dveh koliščarskih loncev

Čudoviti svet rastlin na Ljubljanskem barju

Travniška penuša na Ljubljanskem barju

Ljubljansko barje, rumena rukola

Pogled na Ig

Ig, Ljubljansko barje, polja in odtočni kanali 

Reka Ižica

Ob mostu čez reko Ižico je četrta točka Morostiga z razgledom na reko, Barje in poplavne travnike.

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje

Peta točka Morostiga z razkošnimi klopmi za posedanje in modrovanje 😊

Izvir pitne vode. Temu delu Barja pravijo tudi Ižanske toplice 😊

Ljubljansko barje, pot povezuje Ig in Škofljico

Barjanske rožice 💛

Na Barju so tudi kamnite rožice 💜

Povezano:

Ig, simpatično naselje na robu Ljubljanskega barja

Vir: voden ogled

Povezano:

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu

Dvor pri Polhovem Gradcu je majhna vasica v Polhograjski dolini, ki leži ob prometni cesti Ljubljana - Polhov Gradec. Kljub svoji majhnosti pa so se davnega leta 1525. grofje Polhograjski, natančneje baron Vid Thurn, ki je bil naročnik in plačnik gradnje in njegov sin Franc, ki je delo nadaljeval, odločili prav tu postaviti mogočno, poznogotsko cerkev sv. Petra. Kljub temu, da je na drugi strani cerkve že stala cerkev sv. Nikolaja. Na mestu stare, danes stoji novejša istoimenska baročna cerkev.

Zakaj so se Polhograjski odločili prav na tem mestu postaviti tako mogočno cerkev, ni znano. Domnevajo, da je šlo za prestiž ali pa za zaobljubo. Kakorkoli to grofovsko cerkev, kot ji pravijo, lahko občudujemo še danes. Veličastna cerkev je umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena.

Nekoč romarska cerkev sv. Petra v Dvoru, ima tri ladje in čudovit poslikan leseni strop. Ob slavoločno steno so leta 1546. postavili arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva naslikani na steno, sredi 17. stoletja pa so dodali zlate baročne oltarje. 

Prezbiterij krasi veliki, leseni oltar z lesenim kipom sv. Petra iz leta 1739. Prvoten glavni oltar je krasil kamniti kip sv. Petra, ki danes stoji na vrhu desne arkadne lope. Kipec je iz 16. stoletja. V prezbiteriju so grofovske lože, na desni strani, ob prižnici, je vhod v zakristijo, ki je prav tako vredna ogleda, saj je bolj podobna kapeli kot zakristiji. Kip sv. Petra v glavnem oltarju, ob posebnih priložnostih zakrijejo s sliko sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa, baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Nastala je v prvi polovici 18. stoletja. Prav tako manjša slika v atiki. 

Posebej velja omeniti glavni vhod v cerkev. Portal krasijo številni dekorativni reliefi s poznogotskimi motivi. Ima notranji, šilasti vhodni portal in zunanji pravokotni s preklado in strešico. Nad vhodom je grbovna plošča iz leta 1548. in začetnici VB - Vid in Bianka Thurn. Postavil jo je njun sin Franc.

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu je odprta za oglede vsako prvo nedeljo v mesecu. V zimskem času med 14. in 16. uro. Vstop prost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Prijazen vodnik nam razkrije marsikaj zanimivega. Priporočam. 😊

Detajl velikega oltarja, leseni kip sv. Petra. Pred zadnjo prenovo, je kip samostojno stal v cerkveni ladji.

Baročni glavni oltar posvečen sv. Petru. Izdelali so ga v kiparski delavnici v Polhovem Gradcu, leta 1739. 

Ob posebnih praznikih kip sv. Petra prekrijejo s sliko, ki prikazuje sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa. Oltarno sliko in manjšo sliko v atiki, s prizorom Marijinega obiskovanja, je ustvaril baročni slikar Valentin Metzinger. Obe sliki sta iz prve polovice 18. stoletja. Med obema slikama je grb polhograjskih grofov z letnico 1739.

Bogato okrašen in barvit tabernakelj z baldahinom krasi glavni oltar.

Rebrasti strop prezbiterija s sklepnikom sv. Petra

Kamnita prižnica ob slavoločni steni ima lesen baldahin. Datira v sredino 16. stoletja.

Na obeh straneh prezbiterija sta grofovski loži, pod njima so bile sedilije.

Tlakovanje prezbiterija

Nenavaden vhod ima cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V cerkev vodi kamnito stopnišče. Tu so snemali slovenski film Samorastniki.

Tlakovanje ladje. Precej drugačno kot v prezbiteriju

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu ima tri ladje. Poleg glavnega oltarja ima dva stranska in dve arkadni lopi v kateri so prav tako oltarji. Krasi jo leseni kasetni strop z letnico 1577. Pod arkadno delilno steno sta prislonjena dva zlata oltarja, iz leta 1644. Baročni oltar sv. Ane in na desni strani baročni oltar sv. Družine.

Kamnite stopnice, ki so skozi glavni vhod vodile v cerkev. Kamnite stopnice so bile eno od prizorišč v slovenskem filmu Samorastniki. Danes se v cerkev sv. Petra vstopa skozi stranski vhod. 

Ob slavoločni steni sta dve arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva so bili v obliki fresk, v obdobju baroka so dodali baročne oltarje. Ti imajo enako oltarno sliko kot je freska za njimi. Kamniti kip sv. Petra, ki krasi vrh desne arkadne lope, je iz 16. stoletja.

Eden od naslikanih stranskih oltarjev v arkadni lopi. Trpljenje sv. Vida.

Sveta Družina. Sv. Marija in sv. Jožef z Jezusom. Oltarna freska v desni arkadni lopi.

Zlati oltar iz leta 1643. ima enak motiv kot freska na steni. Sveta Družina.

Impozantni, poslikan leseni strop je bil dokončan leta 1577. Tam kjer bi pričakovali lestenec, visi obojestranski Marijin kip iz sredine 17. stoletja. Tega naj bi darovali romarji iz Vipavske doline.

Zlati oltar sv. Valentina je nastal okoli leta 1627. 

Sv. Valentin je nekoč krasil stari baročni oltar iz leta 1627, ki danes stoji ob kipu.

Skupina kipov s Križanim izhaja iz druge četrtine 16. stoletja

Rebrasto obokan strop zakristije, s sklepniki v obliki rozet in grbov, je poslikan s cvetličnimi motivi in nas bolj spominja na kapelo. Med poslikavami v zakristiji najdemo letnico 1547.

Konzola z grbom v zakristiji

Detajl obokane zakristije, konzola s ščitom

Zakristijska omara

Poznogotsko cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, so začeli graditi leta 1525. Ob cerkvi stoji kapelica Matere božje z letnico 1897.

Nekdanji glavni vhod v cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Izjemen in razgiban portal ima kvadratno obliko z gotsko zašiljenim vhodom in preklado z zobčastim vzorcem. Okvir portala je sestavljen iz treh okrasnih pasov. Na njih je pisana paleta različnih motivov. 

Sv. Peter, rastlinski in živalski motivi ter krogovičje.

Krilati lev s knjigo

Rastlinski motiv

Nad nekoč glavnim portalom je vzidana grbovna plošča iz sivega apnenca, plemiške družine Thurn. Med letnico 1548. sta prepleteni črki VB. To sta bila zakonca Vid in Bianca Thurn.

Polhograjsko gospostvo, graščina, rozete, krogovičje.

Stranski vhod v cerkev sv. Petra

Detajl stranskega vhoda

Cerkev sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja je iz druge polovice 18. stoletja. Stoji nasproti, kulturno umetniškega spomenika državnega pomena, cerkve sv. Petra. Postavili so jo na mestu, kjer je v času zidave cerkve sv. Petra, okoli 1525,  že stala cerkev.

Dvor pri Polhovem Gradcu. Pritlična hiša z dvokapno streho ima pravokotni kamniti portal z letnico 1893. Hiša žalostno propada.

Ob cerkvi sv. Petra stoji simpatična pritlična hiška, nekdanja mežnarija. Kamniti portal nosi letnico 1850. Sodeč po perutninski družinici je hiška naseljena. 

Podobno:

Lepota poslikanih stropov

Vir:

- voden ogled cerkve sv. Petra (vsako prvo nedeljo v mesecu)

- Varstvo spomenikov št. 39, Uroš Lubej, cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, stran 62,  Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 2001 (dostopno na spletu)

- Marijan Slabe, Dvor pri Polhovem Gradcu