Prikaz objav z oznako Odprte hiše Slovenije. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Odprte hiše Slovenije. Pokaži vse objave

četrtek, 27. april 2017

Plečnikova Uršulinska gimnazija

Ko so ljubljanske uršulinke, v tridesetih letih 20. stoletja, dale arhitektu Plečniku naročilo za gradnjo Uršulinske gimnazije, je bil na tem mestu park, o katerem lahko samo še sanjamo. Uršulinski park, ki je obdajal samostan, se je raztezal od današnjega Kongresnega trga do Trga Republike. Ta slednji je bil dolga leta parkirišče, danes je samo še betonska ploščad, ki bi jo lahko zopet spremenili v park. Zakaj pa ne 😎 Vanj bi umestili kip Plečnika z njegovim višavskim terierjem Sivkom v naročju in brez podstavka.

Uršulinke so prodale del svojega parka, kjer danes stoji park Zvezda in denar namenile za gradnjo šole. Tako je Plečnik v letih 1939/40. izdelal načrt, po katerem so do leta 1947. dokončali poslopje gimnazije, ki se danes imenuje Plečnikova gimnazija. Od takrat do danes je Plečnikovo umetnino spreminjalo kar nekaj arhitektov. 1966. Anton Bitenc spremeni izložbe v pritličju, ki so  jih prvotno krasili stebri. 1970. Edvard Ravnikar zgradi prizidek. 2014. arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik uredita večnamenski prostor v kleti in ga s pritličjem povežeta s spiralnim stopniščem. Ta zadnji poseg je bil tudi povod, da smo si v okviru festivala Odprte hiše Slovenije in v družbi obeh arhitektov ogledali celotno gimnazijo.
Slovenija
Tlakovanje z motivom zvezde. Preddverje Plečnikove gimnazija
Slovenija
Plečnikovo stopnišče. Gesla so dodali gimnazijci. 
arhitektura, OHS
Balustrada stopnišča in Plečnikov stebriček s kroglo
arhitektura, OHS

arhitektura, OHS
Lesena vrata v preddverju gimnazije. V Plečnikovih časih so vrata vodila na uršulinski vrt. Danes ne vodijo nikamor, ker je na drugi strani prizidek. Ideja je, da tu postavijo dvigalo, ki bi vodilo do ploščadi na vrhu zgradbe.
arhitektura, OHS
Dvojna vrata v preddverju z lesenima stebroma
arhitektura, OHS
Plečnikova klop in z opažem prekrita stena
arhitektura, OHS

arhitektura, OHS
Polkrožni oboki ločujejo stopnišče in veliko avlo. Ta je postavljena na severno stran in z velikimi polkrožnimi okni gleda na ulico.
arhitektura, OHS
Velike, prostorne avle so v vsakem nadstropju in so uporabne tudi za različne prireditve in dogodke.
arhitektura, OHS
Učilnice so na južni strani zgradbe. Od šolskega pohištva se ni nič ohranilo. Prvoten je parket in dvignjen kateder.  
arhitektura, OHS
Učilnice imajo velika iz kvadratov sestavljena okna, zato so zelo svetle. V Plečnikovem času je bil z okna lep pogled na uršulinski vrt. Danes je tu asfaltiran Plečnikov trg in gostinski lokali in nekaj zelenja za vzorec.
arhitektura, OHS
Emajliran, visoki umivalnik
arhitektura, OHS
Detajl obešalnika za garderobo v učilnici
arhitektura, OHS
Šolski zvonec
arhitektura, OHS
Vhod v učilnico
arhitektura, OHS
Okna učilnice na vrhu zgradbe
arhitektura, OHS
Balustrada s stebričkom, na ploščadi, na vrhu Plečnikove gimnazije
arhitektura, OHS
Ploščad na vrhu Plečnikove gimnazije
arhitektura, OHS
Pogled na sosede, Uršulinke, ki so Plečniku naročile zidavo dekliške gimnazije. Danes imajo v lasti lokale v pritličju, ki jih oddajajo.
arhitektura, OHS
Mogoče bo na ploščadi, v prihodnosti, ko bo tudi dvigalo, majhna kavarnica z razgledom 😎
arhitektura, OHS

arhitektura OHS
Plečnikova balustrada, ki bo obkrožala bodočo kavarnico. Cene naj bodo take kot v sosednjem parlamentu 😏
arhitektura, OHS
Strop in obokani prehodi v pritličju zgradbe
arhitektura, OHS
Edina izložba, ki je v lasti Plečnikove gimnazije, je levo od glavnega vhoda. Leta 2014. so jo temeljito obnovili. Navpični železni drog nakazuje Plečnikov steber, ki je bil na vseh izložbah v pritličju. Izložbe je preoblikoval arhitekt Anton Bitenc, leta 1966.
arhitektura, OHS
Zanimiva, perforirana in zavita pregrada med pritličjem in novim spiralnim stopniščem, ki vodi v, letu 2014, prenovljene večnamenske prostore v kleti.
arhitektura, OHS
Spiralno, leseno stopnišče.
arhitektura, OHS
Načrte za večnamenski prostor v kleti, spiralno stopnišče s pregrado, izložbo, sta izdelala arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik. Izvedba je bila končana leta 2014. Oba arhitekta sta nas, v okviru vsakoletne prireditve Odprte hiše Slovenije, prijazno popeljala po Plečnikovi gimnaziji in najnovejši pridobitvi pri kateri sta imela glavno vlogo. Prostor je bilo treba poglobiti, urediti razsvetljavo, ker ni oken, urediti prezračevanje. Kar zahtevno delo a uspešno izvedeno. Danes je tu jedilnica in razdeljevalnica hrane. Prostor lahko uporabljajo tudi za različne prireditve in srečanja.
arhitektura, OHS
V sanitarijah sta arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik) ohranila in restavrirala originalno Plečnikovo okno s kovinskim zapiralom
arhitektura, OHS
Originalno Plečnikovo okno
arhitektura, OHS

arhitektura, OHS
Vratarnica v vhodni veži je obložena s temnim kamnom. Podobno kot v NUK-u, iz teme vstopimo v avlo kjer so stene opažene s toplim lesom, od tu pa po svetlem stopnišču do novih znanj in razsvetljenja 😊
arhitektura, OHS
Doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika stoji na visokem podstavku, v niši vhodne veže.
arhitektura, OHS
Detajl vhodnih vrat Plečnikove gimnazije
arhitektura, OHS
Kljuka vhodnih vrat
arhitektura, OHS
Monumentalni vhodni portal Plečnikove gimnazije, sega tudi v prvo nadstropje zgradbe


Plečnikova Ljubljana:

Plečnikovo ustavno sodišče

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Plečnikova hiša


Vir: OHS
arhitekta Dalija Tanšek, Lado Tratnik
Register NKD



torek, 19. april 2016

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani

Vsem na očeh pa vendar nevidna. Frančiškanska knjižnica, v frančiškanskem samostanu, v Ljubljani, na Prešernovem trgu. V okviru arhitekturne prireditve, Odprte hiše Slovenije, smo si jo lahko tudi ogledali, kar se ne zgodi pogosto.
Knjižnico, kot jo vidimo danes, so zgradili po ljubljanskem potresu, se pravi po letu 1895. in je podaljšek samostana, proti Čopovi ulici. S Prešernovega trga je vidna enotna fasada samostana, z dvoriščne strani pa je zadeva drugačna. Knjižnica, zgrajena v obliki kocke, ima opečnato pročelje, v treh etažah pa velika okna, kot se za knjižnico, ki rabi veliko svetlobe, tudi spodobi.
Frančiškanska knjižnica hrani v glavnem teološke knjige. V vitrinah hranijo bestsellerje, kot se je hudomušno izrazil prijazni pater, to so knjige duhovnika in misijonarja, Friderika Barage. Tu je tudi nekaj zanimivih predmetov, ki so jih prinesli frančiškani, ko so se vračali z misijonarskih poti. Frančiškanska knjižnica pa hrani tudi dve znameniti opeki in po tem je verjetno edinstvena v svetu. Opeki sta namreč delček semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bilo tudi dom frančiškanov. Ko so semenišče podirali, so frančiškani shranili omenjeni opeki.

Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, z opečnato fasado in velikimi okni v treh etažah. Zgradili so jo po letu 1895.
Slovenija
V Frančiškanski knjižnici hranijo tudi slikarska dela
Slovenija
Knjižnica je zgrajena v treh etažah, s kasetnim stropom, nad katerim je pesek. Ta naj bi bil v pomoč, v primeru požara
Slovenija
Tretja etaža s knjižnimi policami
Slovenija
V knjižnici hranijo, približno 70.000 knjig, večina je teoloških.
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani hrani tudi obsežno knjižno zbirko patra Žige Škerpina
Slovenija
Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, hrani približno 70.000 knjig. Nekatere so bolj muzejski eksponati, večino teh knjig pa uporabljajo raziskovalci in študentje. 
Slovenija
Pri bogoslužju so uporabljali knjige velikega formata, tri so ostale v Ljubljani, sedem pa jih hranijo v Gradcu
Slovenija
Razpelo
Slovenija
Tlakovanje v frančiškanski knjižnici
Slovenija
Kovana ograja na lesenem stopnišču, ki vodi v zgornje etaže frančiškanske knjižnice.
Slovenija
Dušna paša za kristjane, napisal Friderik Baraga. Natisnila tiskarna Jožefa Blaznika. Knjigo so izdali leta 1831. Iz knjige je tudi razvidno, da je bil v tem obdobju, Friderik Baraga, kaplan v Metliki. 
Slovenija
"Pieta - pozna gotika, slikar neznan, okoli leta 1600. (dar arh. Osolina P. Romanu)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Križani z Magdaleno - Mihael Stroj, olje platno, približno 1870." (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristus Pantokrator - olje les, slikar neznan iz Ukrajine, približno 1800. (P. Stanko iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
"Kristusova glava, z dvema angelčkoma - olje les, Ukrajinsko delo iz Volinije, približno 1800. (P. Stanislav iz prve svetovne vojne)" (napis ob sliki)
Slovenija
Tudi slovenski frančiškani delujejo po vsem svetu kot misijonarji. Ko se vrnejo domov pa prinesejo še kakšen spominek, na deželo, v kateri so delovali. Tako v ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo nekaj takih predmetov. Meni sta bili všeč ti dve posodi na nogicah. Ena ima še ročaje v obliki zmajev, druga pa ima pokrov v obliki čipke :) Po vsej verjetnosti sta prišli iz Kitajske.
Slovenija
Znameniti opeki, ki ju hranijo v Frančiškanski knjižnici, sta bili nekoč delček frančiškanskega semenišča, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu
Slovenija
Dvorišče frančiškanskega samostana, med Prešernovim trgom in Nazorjevo ulico.
Slovenija
Izhod iz samostana na dvorišče. Ta del samostana je najstarejši. Po potresu, leta 1895. so ga uspešno sanirali
Slovenija
Kotiček za sprostitev
Slovenija
Na dvorišču samostana je tudi zanimiv vodnjak, z letnico 1952.
Slovenija

Slovenija
Odsev zvonika frančiškanske cerkve na Mestnem gledališču Ljubljana
Slovenija
... pa še zdravje in to je to



Podobno: Škrabčeva knjižnica

Semeniška knjižnica