Prikaz objav z oznako Gornji Grad. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Gornji Grad. Pokaži vse objave

torek, 30. junij 2020

V Nazarje h klarisam

Popotovanje od nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu do reda sester klaris in frančiškanov v Nazarjah. Vmes smo se ustavljali ob reki Dreti, ob številnih vodnih virih, ki so nekoč poganjali tudi mline. V Kropi pri Gornjem Gradu je med vojno delovala tudi partizanska tiskarna.

Obiskali smo tudi ranč Veniše v Lačji vasi. Po kosilu v restavraciji smo si ogledali živali. Čudovite konje. Nekateri tekmujejo v preskakovanju ovir. Poleg konj pa na ranču domujejo še poni, ki se rad "čoha", kozliček s katerim sta najboljša prijatelja in par osličkov. 💜

Poslovili smo se od živali in prijaznih lastnikov in se odpravili v Nazarje. Ob gradu Vrbovec se Dreta izlije v Savinjo in tu se Zadrečka dolina konča. Grad Vrbovec se v pisnih virih prvič omenja leta 1248., kot posest oglejskega patriarha. Leta 1615. postane posest ljubljanskih škofov in dobi obliko kot jo poznamo danes. Ime je dobil po vrbah, ki so ga obkrožale. Danes je v gradu Muzej gozdarstva in lesarstva z zanimivim prikazom nič kaj lahkega življenja in dela nekdanjih gozdarjev. V gradu domuje tudi nekaj lokalnih društev, v najlepši del s pogledom na sotočje Drete in Savinje pa je umeščen gostinski lokal.

Nad gradom Vrbovec, na vzpetini Gradišče, dominira frančiškanski samostan s cerkvijo Matere božje. Kompleks so začeli graditi leta 1635. Samostan so dokončali leta 1639., cerkev pa leta 1661. Samostan si delita moški in ženski red. Še posebej nam je bil zanimiv slednji in edini tak samostan v Sloveniji. To so sestre klarise ali bolj natančno Red ubogih sester svete Klare. Klarise so se zaobljubile uboštvu in samoti. Njihovo življenje mineva v molitvah in prepevanju hvalnic vsemogočnemu bogu. Nekaj časa jim ostane za počitek, delo na vrtu in zabavo, kamor spadajo ročna dela. Z zunanjim svetom nimajo stika, razen nujnih zadev, kot je obisk zdravnika.

Verniki lahko prisluhnejo njihovim molitvam in petju, v zunanji kapeli. Klarise lahko slišijo, vendar jih ne vidijo. Obiskovalce sprejmejo v govorilnici, kjer so klarise za kovinsko ograjo. Tako je tudi nam predstojnica povedala nekaj o vsakdanu klaris. Prav nič se ne dolgočasijo, tako življenje so sprejele, častijo in molijo k vsemogočnemu Bogu. Večkrat na dan pa molijo tudi za vse nas in tako smo pomirjeni odšli domov. 😎

Slovenija, Štajerska
Zunanji vrt samostana sester klaris v Nazarjah. 
Slovenija, Štajerska
Slika sester klaris v zunanji kapeli, ki je namenjena obiskovalcem. Po zvočniku se sliši njihova molitev in petje. Klarise so zaprisegle tudi samoti in z zunanjim svetom nimajo veliko stika razen najnujnejših.
Slovenija, Štajerska
Križev pot na lesu
Slovenija, Štajerska
Detajl zgradbe frančiškanskega samostana v Nazarjah. 
Slovenija, Štajerska
Notranje dvorišče frančiškanskega samostana z vodnjakom, Samostan so zgradili med letom 1635. do 1639.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar je nastal leta 1885. Izdelan je iz belega marmorja in je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Freske za oltarjem so delo slikarja Bradaška.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Barbare. Oltarna slika, olje na platnu, je delo Valentina Metzingerja, 1752. Njegova je tudi slika, sv. Lucije, v atiki
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja reda frančiškanov. V atiki je upodobljena sv. Trojica. Slika je delo Valentina Metzingerja, 1751.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Florijana, zavetnika gasilcev ... Oltarna slika, iz leta 1828., je delo slovenskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (15. junij 1749. Kropa - 9. februar 1834. Ljubljana)
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Ob njem sta kipa zavetnikov frančiškanov: sv. Ludovik IX., francoski kralj in sv. Elizabeta Ogrska. V atiki je slika Valentina Metzingerja, sv. Peter kleči pred križem, 1755.
Slovenija, Štajerska
Orgle iz leta 1763.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Nikolaja oziroma Miklavža. Oltarno sliko je ustvaril Matija Bradaška, leta 1889.
Slovenija, Štajerska
Cerkvene klopi so iz leta 1897.
Slovenija, Štajerska
Vitraj s podobo Jezusa
Slovenija, Štajerska
Križev pot naj bi naslikal Matija Bradaška
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Samostanski vrt tudi pred samostanom 😊
Slovenija, Štajerska
Na griču Gradišče so leta 1635. frančiškani začeli graditi samostan in samostansko cerkev Matere božje. Desno od cerkve domujejo sestre klarise, za cerkvijo pa frančiškani. Gradnja cerkve je bila zaključena leta 1661.
Slovenija, Štajerska
Grad Vrbovec se prvič omenja leta 1248. kot gospostvo oglejskega patriarha. Današnjo podobo je dobil leta 1615. ko postane lastnica ljubljanska škofija. Med lastniki gradu se omenjajo tudi Celjski grofje in Habsburžani.
Slovenija, Štajerska
Vhod na dvorišče gradu Vrbovec. Na vzpetini Gradišče, nad reko Dreto frančiškanska cerkev Matere božje.
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču gradu Vrbovec stoji novodobna skulptura, ki predstavlja kozoroga.
Slovenija, Štajerska
Grad Vrbovec stoji ob sotočju reke Savinje in Drete v Nazarjah. Ime je dobil po vrbah, ki so ga nekoč obdajale.
Slovenija, Štajerska
Sotočje reke Savinje in Drete v Nazarjah
Slovenija, Štajerska
V traktu, ki stoji ob cesti ima danes svoje prostore Muzej gozdarstva in lesarstva
Slovenija, Štajerska
S skorjo drevesnega debla so nekoč gozdarji pokrili svoje začasno bivališče v gozdu.
Slovenija, Štajerska
Skorjevka, začasno bivališče nekdanjih gozdarjev
Slovenija, Štajerska
Povirje reke Drete v Kropi pri Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Živahen potok je nekoč poganjal mlinska kolesa
Slovenija, Štajerska
Hiška je na dvorišču nekdanjega mlina v Kropi pri Gornjem Gradu. V njej je med drugo svetovno vojno delovala partizanska tiskarna. Tiskarna je bila v rovu hriba za hiško.
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča o delovanju partizanske tiskarne
Slovenija, Štajerska
Stanovanjska hiša z mlinom, ki so jo zgradili v drugi polovici 19. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Osrednji del stanovanjske hiše s secesijskim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Leseni portal z lesenimi vrati, vhod v mlin iz druge polovice 19. stoletja. Mlin že nekaj let ne deluje več, tudi čudoviti stanovanjski del je zapuščen in sameva.
Slovenija, Štajerska
Ranč Veniše v Lačji vasi, občina Nazarje. Konji se igrajo tri v vrsto in osredotočenost na levo 😍
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Najboljša prijatelja, poni in kozliček 💚
Slovenija, Štajerska
Tudi osliček biva in uživa v Lačji vasi, na ranču Veniše 💜
Slovenija, Štajerska
Žena od zgoraj omenjenega oslička, simpatična 💛
Slovenija, Štajerska
Gostišče in hotel na ranču Veniše v Lačji vasi, Nazarje


Povezano, izleti po Sloveniji, Zadrečka dolina:

Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad (1.del)



Vir:
Nazarje, Slovenski Nazaret, Založba Brat Frančišek, Ljubljana, 2006
Brošura: Nazarje, Občina Nazarje, 2008

četrtek, 11. junij 2020

Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad

Odpravili smo se na enodnevni izlet po Sloveniji. Bolj natančno v Zadrečko dolino, na Štajersko. Zadrečka dolina je pokrajina ob reki Dreti. Začne se tik pod prelazom Črnivec, kjer izvira reka Dreta, sega pa do Nazarij, kjer se ob gradu Vrbovec reka Dreta izliva v Savinjo.

Pokrajina je slikovita in polna naravnih ter kulturnih znamenitosti. Kar nekaj smo jih obiskali in občudovali tudi mi. Če ne štejem postanka za kavo, v gostišču 902, na prav tako visokem prelazu Črnivec, je bila naša prva postaja romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu.

Ker obstaja foto zgodba o Mariji Zvezdi iz enega prejšnjih izletov, se bom ustavila v Gornjem Gradu. Kljub temu, da kraj nima statusa mesta pa je središče istoimenske občine. Obiskali smo baročno katedralo sv. Mohorja in Fortunata, si ogledali delček nekdaj mogočnega dvorca ljubljanskih škofov in etnografski muzej v enem od lepo ohranjenem in obnovljenem obrambnem stolpu. Katedrala se ponaša z oltarnimi slikami, ki jih je naslikal znameniti Martin Johann Schmidt iz Kremsa ali krajše Kremserschmidt. Oltarna slika v prezbiteriju je delo njegovega učenca Leopolda Layerja iz Kranja. V katedrali najdemo tudi slike češkega slikarja Pavla Kunla, ki je živel v Ljubljani. Nenavaden in razkošen Božji grob in poslikavo prezbiterija pripisujejo znanima slikarjema iz Furlanije, to sta Tomaž Fantoni in Jakob Brollo. Pod korom je na ogled postavljeno kar nekaj reliefnih nagrobnih plošč, z podobami ljubljanskih škofov. Galerija v malem, vredna ogleda.

Še kratek, samostojni ogled starega trškega jedra in trških domačij ob reki Dreti. Krajanke in krajani so okenske police napolnili s pisanim cvetje. Prav tako krasijo rože tudi ograjo mostu čez reko Dreto. Zelo lepo in zelo pohvalno. A mi smo se odpeljali naprej ob reki po nova odkritja. 😊

Prvi del foto zgodbe iz Zadrečke doline.

Gostilna na Črnivcu. Tu poteka naravna meja med Gorenjsko in Štajersko pokrajino
Črnivec. Lepota narave na 902 metrih nad morjem 😍
Slovenija, Štajerska
Nova Štifta in romarska cerkev Marije Zvezde
Slovenija, Štajerska
Božji grob v Novi Štifti je kopija tistega v svetem mestu Jeruzalemu. Kapela s polkrožnim zaključkom je iz prve polovice 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Vhod s kamnitim stopniščem
Slovenija, Štajerska
Grb na pročelju nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nekdaj obrambni stolp in glavni vhod na utrjeno dvorišče samostana. Danes je v njem muzej z etnografsko zbirko in galerija Štekl.
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad v naročju Menine planine.
Slovenija, Štajerska
Od leta 1140. benediktinski samostan. Leta 1461. Friderik III. ustanovi ljubljansko nadškofijo, ki postane lastnica celotnega kompleksa. Dvorec je stoletja služi kot rezidenca ljubljanskih škofov. Danes je v njem nekaj "ne-škofovskih" najemnikov
Slovenija, Štajerska
Okrogli obrambni stolp iz leta 1517. Takrat so postavili tudi obrambni zid, ki je varoval dvorec in cerkev. Danes je ohranjen samo del škofijskega dvorca. Do konca druge svetovne vojne je dvorec obkrožal notranje dvorišče.
Slovenija, Štajerska
Današnja baročna katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je nastala v 18. stoletju.
Slovenija, Štajerska
Glavni vhod v katedralo sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Kamniti, ovalni vodnjak s piramidnim nastavkom in moškima glavama so postavili leta 1843.
Slovenija, Štajerska
Dvoriščna stran škofijskega dvorca. Samo južno krilo je ostalo od nekdaj mogočnega dvorca, ki je obkrožal notranje dvorišče
Slovenija, Štajerska
Kamniti oltar iz stare cerkve sv. Andreja, izdelan okoli leta 1527.
Slovenija, Štajerska
Notranjost baročne katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar z oltarno sliko Marije Brezmadežne. Slika je delo češkega slikarja Pavla Kunla. Leta 1844. se je preselil v Ljubljano, kjer je umrl 5. junija 1871.
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Oltarna slika Jezusov vnebohod, stranski baročni oltar. Slikar Martin Johann Schmidt, znan tudi po imenu Kremserschmidt (1718-1801)
Slovenija, Štajerska
Katedrala v Gornjem Gradu ima edinstven Božji grob. Leseno stebrišče z oboki in pilastri, v središču, pod kupolo pa je v grob položen Kristusov kip. Božji grob je nastal leta 1863. kar nam pove napis na vhodnim lokom. Na lesu so naslikani prizori iz Jezusovega življenja. Avtorstvo so pripisali slikarjema iz Humina v današnji Italiji. To sta Tomaž Fantoni in Jakob Brollo
Slovenija, Štajerska
Orgle z orgelsko omaro, v stilu grškega templja, so izdelali leta 1847.
Slovenija, Štajerska
Križani na lesenem razpelu
Slovenija, Štajerska
Leta 1863. je nastala poslikava oboka v prezbiteriju. Na vrhu je freska sv. Trojice. Sv. Ciril in Metod. Jezus, ki blagoslavlja otroke ... Tudi to poslikavo pripisujejo Jakobu Brollu in Tomažu Fantoniju.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar s tabernakljem in oltarno sliko Matere Božje s sv. Mohorjem in Fortunatom. Slika je delo Leopolda Layerja iz Kranja
Slovenija, Štajerska
Baročna lesena korna klop v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Kupola
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Kremserschmidt, Rojstvo. Oltarna slika v stranskem oltarju
Slovenija, Štajerska
Martin Johann Schmidt - Kremserschmidt, oltarna slika, Vnebohod. 
Slovenija, Štajerska
Martin Johann Schmidt - Kremserschmidt, oltarna slika, Vstajenje
Slovenija, Štajerska
Pavel Kunl, oltarna slika, sv. Jožef z detetom
Slovenija, Štajerska
Spodnji del krstilnice je iz leta 1609. zgornji del je precej mlajši
Slovenija, Štajerska
Kamnita nagrobna plošča z reliefom Janeza Kacijanarja iz leta 1538. Bil je cesarski poveljnik v bojih proti Turkom
Slovenija, Štajerska
Kamnita nagrobna plošča z reliefom Krištofa Ravbarja, drugega ljubljanskega škofa (1488-1536)
Slovenija, Štajerska
Tretji ljubljanski škof Franc Kacijanar (1536-1543)
Slovenija, Štajerska
Levo: prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg (1463-1488)
Desno: četrti ljubljanski škof Urban Tekstor (1543-1558)
Slovenija, Štajerska
V gotski odprtini zvonika je manjši lapidarij. Tu hranijo dele kapitelov, ki so nekoč krasili samostanski križni hodnik.
Slovenija, Štajerska
Bifora in kamnita plošča z latinskim napisom
Slovenija, Štajerska
Kupola in prezbiterij, katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, še z zunanje strani
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad, Attemsov trg 23, detajl in osrednji del dvonadstropne secesijske palače. Vrh krasi volutasto strešno čelo. Zgrajena je bila leta 1904. kot hranilnica. Danes v njej domujejo različna društva.
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad, most čez reko Dreto in pokopališka cerkev sv. Marije Magdalene
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad in reka Dreta. Most čez Dreto krasijo pelargonije. Zelo lepo 💚
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad, Tlaka 30, mogočna trška hiša iz sredine 19. stoletja. Na kamnitem portalu je letnica 1854
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad je središče istoimenske občine. 
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad, na začetku Kocbekove ulice stoji nadstropna hiša s čudovitim zaprtim lesenim gankom. 
Slovenija, Štajerska
Gornji Grad, domačija Tlaka 32, nadstropna hiša z letnico 1894. Na domačiji je bila nekoč trgovina, sušilnica sadja in pekarna.
Slovenija, Štajerska
Lep portal iz tufa nosi letnico 1894 in inicialki MM
Slovenija, Štajerska
Gospodarsko poslopje
Slovenija, Štajerska
V idiličnem gozdu, na robu Gornjega Grada, stoji nič kaj idilična zadeva. Vislice. Na plošči je letnica 1782. Viri pravijo, da so vislice postavili že prej. Postavili so jih škofje, ki so že leta 1470. dobili pravico kazenskega sodišča za celotno škofijo. Na srečo pa na vislicah ni nihče izgubil svojega življenja. 😎


Enodnevni izlet po Sloveniji, Zadrečka dolina (2.del):




Vir:
voden ogled
Petek Martina in Sara Bastl, Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, Salve, 2012
Mavrič Edi - Savinjčan, Gornjegrajsko in njegov čas
Register NKD, Ministrstvo za kulturo