Ig, simpatično naselje na robu Ljubljanskega barja

Tokratni izlet z LPP (Ljubljanski potniški promet), avtobus 19I, me je zapeljal iz Ljubljane na Ig. Po Ižanski cesti, ki jo je med leti, 1825. do 1829., dal zgraditi sam presvetli cesar z Dunaja. Na obeh straneh ceste lahko občudujemo širjave Ljubljanskega barja in nešteto jarkov, po katerih odteka voda. Naravo lahko zajemamo z veliko žlico že iz avtobusa, a le, če imamo srečo in okna avtobusa niso polepljena z mrežo reklam. To je res moteče.

Ig je simpatično naselje na robu Ljubljanskega barja in središče istoimenske občine. Naselje ob vznožju Krima je bilo prvič omenjeno leta 1249. V središču je baročna cerkev sv. Martina, nedaleč stran pa lahko občudujemo kraški izvir reke Iščice oziroma Ižice. Oboje je pravilno. 

Ižanci so ponosni na svoje koliščarje. Čeprav so ti živeli na Barju že pred 6000 leti pa so na Igu šele leta 2021. dobili interpretacijski center, ki tudi sam spominja na koliščarsko hiško, in ga poimenovali MorostIG - Hiša narave in kolišč. Odprli ga bodo pomladi leta 2023. Lahko se bomo odpravili od Morostiga po povezovalni učni poti vse koliščarske naselbine. 

Foto sprehod po Igu je bil zelo zanimiv še posebej, ker se je odvijal tudi Podkrimski pustni festival.

Grb na pročelju župnišča na Igu. Na njem je napis: 'Vedno odlični grof M. Jurij Schrieperus kanonik ljubljanski in župnik na Igu leta 1613.'

Ig - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni

Ig - Baročna cerkev sv. Martina. Današnjo podobo je dobila okoli leta 1720.

Ig - Na vogalu cerkve sv. Martina je vzidan rimski nagrobnik iz podpeškega marmorja. Na njem je relief delfina.

Ig - Troštova ulica in zvonik baročne cerkve sv. Martina. Nadstropna hiša, na desni strani, ima na kamnitem portalu letnico 1913. in inicialki JJ.

Župnišče na Igu

Ig - Morostig, Hiša narave in kolišč. Ob njej prenovljena kašča. Za obiskovalce bo odprta v začetku pomladi 2023.

Ig - Interpretacijski center Morostig ima zanimivo arhitekturo. Mene asociira na koliščarsko hišo. Gradnja je potekala med leti, 2019. do 2021., ko je dobila uporabno dovoljenje. Arhitekturni načrt Atelje Ostan Pavlin.

Nadstropna hiša na Govekarjevi 6 je danes domovanje občine Ig. Na sklepniku portala je letnica 1859. Je tudi rojstna hiša slovenskega pisatelja in dramatika Frana Govekarja (9. december 1871. Ig - 31. marec 1949. Ljubljana)

Ig - Na Baniji bo pustni sprevod, mušnice že hitijo na štart 😊

Ižanska hiška 

Ig - Konjušnica 21. stoletja 💜

Ig - Stara konjušnica, hlev, sušilnica

Ig - Kamniti travnik 😉

Ig - Pomlad prihaja 💛

Ig - Ob vznožju griča Pungart stojita zanimiva čebelnjaka. 🐝

Ig - Podkrimski pustni festival in Krimski mož na čelu povorke. 

Ig - Podkrimski pustni festival, Povodni mož

Ig - Podkrimski pustni festival, mlado koliščarsko dekle 💙

Ig - Grad Zonek oziroma Ižanski grad stoji na griču Pungart. Prva omemba gradu sega v leto 1369. kot obrambni stolp. Današnjo podobo je začel dobivati okoli leta 1700. Med lastniki se omenja tudi plemiška družina Auersperg, okoli leta 1510.

Ig - Ižanski grad je po vojni dobil povsem drugačno namembnost, v njem so uredili ženski zapor, kar je še danes. V krožišču stoji pet metrov visok, tristrani obelisk z imeni padlih v drugi svetovni vojni. Postavljen leta 1958. Avtorja sta arhitektka Janja Lap in arhitekt Edvard Ravnikar.

Ig - Tudi konji uživajo, mar ne 💜

Ig - Vhod v konjeniški klub Cavallo in lesena skulptura s partizansko motiviko. Možno, da je delo kiparja samouka Petra Jovanoviča. Podobno imajo v Ribnici. 

Ig, Staje - Ob robu gozda se je ugnezdil Stari dedec. 😊 Tako so domačini poimenovali rimski spomenik iz 1. stoletja. Vklesan je v živo skalo. Zgradili so mu strešico a kljub temu sledi starih Rimljanov žalostno propadajo.

Ig, Staje - Rimski spomenik iz 1. stoletja. Na Ižanskem so našli okoli 120 rimljanskih kamnitih nagrobnikov

Ig - Ižanci so ponosni na koliščarje. Motiv kolišč uporabijo tudi za poslikavo pročelja svojih hiš.

Ig - Nadvse prisrčno gospodarsko poslopje 💜

Ig - Reka Ižica izvira v samem središču Iga

Ig - Reka Ižica ali tudi Iščica je 12 km dolga reka, ki se pri Črni vasi izliva v Ljubljanico.

Ig, reka Ižica in veličastni macesen 💚

Ig - Novodobno središče Iga - poslovno trgovski center in mestna knjižnica

Ig - Benetke? Ne, Ig pri Ljubljani 😊


Podobno, foto zgodbe Ljubljanskega barja

Borovnica

Kartuzija Bistra

Notranje Gorice

Vir:

obcina-ig.si

zloženka Ig

Register NKD

Velike Lašče in Male Lašče - Velikolaška pokrajina

Velike Lašče so središče Velikolaške pokrajine in sedež istoimenske občine. Staro vaško jedro se je razvilo okoli župnijske cerkve Marijinega rojstva. Njena zvonika, ki sta najmlajši del cerkve, sta vidna daleč naokoli. Cerkev je poslikal slovenski slikar Janez Wolf. Leseni kip Matere božje, v osrednji niši glavnega oltarja, je delo Franca Zajca. Oba stranska oltarja je izdelal kamnosek Ignacij Toman, oltarni sliki pa slikar Edvard Wolf.

Velikolaška pokrajina je dala kar nekaj znamenitih mož, ki se jih z različnimi obeležji spominjajo tudi v Velikih Laščah. Uredili so spominski park Primoža Trubarja in mu v parku postavili spomenik. Poleg njega pa so na ličnih stolpičih imena in silhuete Andreja Turjaškega, Frana Levstika, Josipa Stritarja in drugih. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče sem spregledala.

Kaj vse sem še videla na sprehodu po Velikih Laščah pa v foto zgodbi:

Pritlikava drevesa ločijo Trubarjev park od prometne ceste.

Leta 2008, ob 500. letnici Trubarjevega rojstva, so v Velikih Laščah uredili spominski park Primoža Trubarja.

Kip Primoža Trubarja naj bi izdelali po mavčni predlogi slikarja in kiparja Toneta Kralja.

V Trubarjevem parku so obeležja cele plejade znamenitih velikolaških mož. Med drugimi tudi slovenski pisatelj, prevajalec in urednik Josip Stritar (6. marec 1836. Podsmreka pri Velikih Laščah - 25. november 1923. Rogaška Slatina). Nisem opazila nobene ženske. Mogoče sem spregledala. 😎 

Andrej Turjaški (9. april 1557. Žužemberk - 5. september 1594. Karlovec) je kot vojaški poveljnik s svojo vojsko v bitki pri Sisku, sredi leta 1593, premagal Turke in jih izgnal nazaj od koder so prišli. 😎

Velike Lašče, pritlikavi drevored ob Trubarjevem parku in daleč naokoli vidna zvonika župnijske cerkve Marijinega rojstva.

Velikolaška župnijska cerkev Marijinega rojstva in župnišče. Cerkev kot jo vidimo danes so zgradili v neoromanskem slogu leta 1856. po velikem požaru, ki je zajel staro vaško jedro. Prvotno je imela cerkev en zvonik. Sedanja mogočna zvonika so zgradili leta 1876, ko so starega podrli in preuredili cerkev.

Spomenik Franu Levstiku (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana) v obliki kamnitega obeliska je izdelal kamnosek Franc Jontez (1853. Cerovec pri Šentjanžu - 1928. Velike Lašče). Postavili so ga leta 1889. Levstikov relief je ustvaril kipar Svetoslav Peruzzi, leta 1931. Tudi kip Matere božje v niši nad glavnim vhodom je delo Franca Jonteza.

Križno obokano kupolo prezbiterija je s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana), leta 1863.

Baročni glavni oltar z lesenim kipom Matere božje. Avtor kipa Franc Zajc.

Stranski, kamniti baročni oltar sv. Ane je ustvaril kipar Ignacij Toman. Oltarna slika sv. Ane z malo Marijo je delo slikarja Edvarda Wolfa.

Stranski kamniti oltar sv. Frančiška Ksaverija. Oba stranska oltarja in oltarni sliki sta ustvarila Ignacij Toman in slikar Edvard Wolf.

Na steno naslikan stranski oltar

Orgle izdelane leta 1858.

Zazid, najstarejši del Velikih Lašč z nizom pritličnih hiš, z dvokapno streho na čop. Večina hiš ima dvoramno vhodno stopnišče. Z ožjo stranico so obrnjene na cesto. Stojijo tik ob cerkvi Marijinega rojstva, kjer je bilo nekoč obzidje. 

Stavba občine Velike Lašče in gostilna Pri Kuklju, ki je družinska tradicija že od leta 1778.

Spomenik NOB pred občinsko zgradbo so odkrili leta 1980. Na pravokotnem stebru je relief zvezde in plamenic. Avtor spomenika je arhitekt, planinec in nekaj časa Plečnikov risar, Vlasto Kopač (3. junij 1913. Žiri - 27. april 2006. Ljubljana)

Jože Javoršek s pravim imenom Jože Brejc je bil pisatelj. Rodil se je v Velikih Laščah, 20. oktobra 1920. Umrl je v Ljubljani, 2. septembra 1990. Njegov doprsni kip, ki stoji na pročelju gostilne Pri Kuklju, je ustvaril kipar Stojan Batič, leta 1993.

Levstikov dom in vodnjak ob Stritarjevi cesti v Velikih Laščah

Levstikov dom s podobami znamenitih slovenskih kulturnikov na pročelju. Zgradba je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. V njej je danes spominska soba Frana Levstika in Josipa Stritarja, knjižnica Frana Levstika, kino, galerija pa še kaj verjetno. Stara telefonska govorilnica pred domom danes služi kot knjigobežnica.

Niz nadstropnih hiš v starem vaškem jedru.

Na nekem velikolaškem vrtu, potonika

Glasbena šola v Velikih Laščah

Hacienda 😎

Detajl spomenika NOB, ob pokopališkem zidu. 

Leseno razpelo

Sv. Florjan in veduta Velikih Lašč na pročelju Gasilskega doma.

Velike in Male Lašče so povezane s polji in travniki

Petelin in kokoši na travniku 😊

Sv. Družina v kapelici iz konca 19 stoletja.

Velike Lašče

Arhitekturno tihožitje 😎

Leseno razpelo s Križanim iz gline, pokrito z dvokapno strešico.

Ulica Cereja v Velikih Laščah

Ob Cereji sem srečala dva konjička, mama in žrebiček 💚

Toplar, z dvojnim izrezljanim opažem v zatrepu, nosi letnico 1845. 

Kamniti, okrogli vodnjak na vstopu v Velike Lašče

Radovedni konjiček na pašniku 💜

Na travniku

Velike in Male Lašče povezuje lepo urejena pešpot. 

Male Lašče, gostilna Pri Trojici. Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja. 

Male Lašče, cerkev sv. Trojice, zgrajena leta 1728. 

Male Lašče, vila s historično fasado je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Vir: Register NKD

zapisi v cerkvi