V Laškem smo obiskali dva čudovita sakralna spomenika. Ogledali smo si nadžupnijsko cerkev sv. Martina. Stoji v starem mestnem jedru, pod graščino Tabor. Slednjo je pivovarna Laško obnovila in v njej odprla prestižno restavracijo. Drugi pa je majhna cerkvica posvečena Karmelski Materi božji v laški krajevni skupnosti Marija Gradec.
Na začetku 13. stoletja naj bi začeli graditi cerkev sv. Martina. Najstarejši del je zvonik in osrednja ladja, zgrajeni v poznoromanskem slogu. Ko so prizidali današnji prezbiterij, je zvonik ostal sredi cerkve. Ob vstopu v cerkev nas v niši, na pročelju kapele, pozdravi kamniti lev. V notranjosti pa prava eksplozija od romanike do gotike in baroka. Cerkev premore kar deset oltarjev. Razkošne freske graškega slikarja Johanna Vogla. Zvezdasto obokano glavno ladjo, poslikano s cvetličnimi motivi, zanimiv romanski kropilnik in še marsikaj zanimivega kar je res vredno ogleda.
V laški krajevni skupnosti Marija Gradec, stoji na manjši vzpetini, nad reko Savinjo, gotska cerkev posvečena Karmelski Materi Božji. Zasnova simpatične cerkvice sega v leto 1505. Današnja podoba pa je iz 17. stoletja. Krasijo jo edinstvene freske, ki so nastajale ob prehodu iz gotike v renesanso, v prvi polovici 16. stoletja. Iz tega obdobja je tudi glavni oltar.
Ob baročnih kapelicah, ki stojijo pod cerkvijo, so v 18. stoletju uprizorili Kristusov pasijon. Križev pot je potekal vse od laškega trga do cerkve v Marija Gradcu. Dogodek štejejo za prvo gledališko igro v Laškem.
Za konec potepanja in raziskovanja katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, muzeja in znamenitosti Celja ter sakralnih spomenikov v Laškem smo si v nekdanjem dvorcu Celjskih grofov v Marija Gradcu privoščili še težko pričakovano večerjo. 😎
 |
| Laško, Aškerčev trg. Staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in manjšim parkom z Marijinim stebrom. Marijin kip je nekoč stal pod Karmelsko cerkvijo v Marija Gradcu kot kip za priprošnje. Originalni kip je v stranski ladji cerkve sv. Martina, tale na trgu je kopija. |
 |
| Cerkev sv. Martina v Laškem so začeli graditi na začetku 13. stoletja. Iz tistega časa je ohranjen zvonik in glavna ladja. Približno v 14. stoletju so cerkvi prizidali stranski ladji. |
 |
| Razkošen glavni, renesančni oltar sv. Martina je iz 18. stoletja. Ob sv. Martinu so vsi štirje evangelisti. |
 |
| Baročne sedilije |
 |
| Stranska baročna kapela Srca Jezusova sli kapela sv. Križa s poslikavo Johanna Vogla. |
 |
| Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija s kupolo. Obe kapeli, ob glavnem oltarju, sta bili dozidani v prvi polovici 18. stoletja. Poslikal ju je Johann Chrysostomus Vogl, slikar iz Gradca |
 |
| Stranski oltar sv. Florjana |
 |
| Baročna prižnica |
 |
| Strop glavne ladje je bil prvotno raven. V 15. stoletju je dobila zvezdast obok. |
 |
| Baročni, zlati oltar je iz leta 1666. Je najstarejši oltar v cerkvi sv. Martina |
 |
| Romanski kropilnik |
 |
| Barvita stranska ladja s kipom Pieta |
 |
| Rebrasti obok s sklepniki in pastelno obarvana rebra |
 |
| Originalni Marijin kip, ki je bil del votivnega znamenja in je stal pod cerkvijo Karmelske Matere božje v Marija Gradcu. |
 |
| Nagrobna plošča Baltazarja Tavčarja, duhovnika in protireformatorja. Rodil se je v Štanjelu, okoli leta 1560. Umrl je v Laškem, 18. novembra 1625, kjer je bil zadnjih osemindvajset let, vse do dvoje smrti, nadžupnik. |
 |
| Rimski lev v niši, na zunanji steni kapele sv. Frančiška Ksaverija. Prvotno naj bi bil lev del rimskega nagrobnika. |
 |
| Grad Tabor nad Laškim. Nekoč sedež gospoščine in sodišče. Danes, po zaslugi pivovarne Laško, prestižno gostišče. |
 |
| Hišica v cvetju 💚 |
 |
| Kapelica sv. Janeza Nepomuka ob Savinji, v Laškem |
 |
| Laško leži ob reki Savinji. Nad njo, na hribu, stoji cerkev sv. Mihaela, z dvema zvonikoma, iz prve polovice 17. stoletja. |
 |
| Enoladijska cerkev Karmelske Matere božje, stoji na manjšem griču nad sotočjem Savinje in potoka Lahomnica |
 |
| V Laško se pride po cesti, železnici, mogoče tudi po Savinji 😊 |
 |
| Gotsko cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu, so začeli graditi leta 1505. Ima eno ladjo, brez ločenega prezbiterija. Krasijo jo trije baročni oltarji in srednjeveške freske. |
 |
| Pod beležem, so leta 1927. odkrili srednjeveške freske. Nastale so ob prehodu poznega srednjega veka v renesanso. Obnovili so jih leta 1970. Na steni so freske s prizori iz Marijinega življenja. |
 |
| Največja ohranjena freska je "Poklon sv. Treh kraljev". Nad njo dve manjši freski "Križanje" in "Snemanje s križa" |
 |
| Zgodnje renesančne freske iz leta 1526. |
 |
| Osrednji del glavnega oltarja s kipom Karmelske Matere božje z Jezusom v naročju. Oltar je iz 17. stoletja. Leta 1768. sta ga prenovila Ferdinand Gallo in Anton Ivšek |
 |
| Stranski oltar sv. Janeza Krstnika iz leta 1693. Osrednji del prikazuje sv. Janeza Krstnika, ki krščuje Kristusa. Ob straneh sta sv. Ana in sv. Elizabeta. |
 |
| Stranski oltar Kristusovega trpljenja z orodji mučenja |
 |
| Potok Lahomnica v naselju Marija Gradec, ki spada v občino Laško. |
 |
Dvorec Gradec se v pisnih virih prvič omenja leta 1444, ko so ga Celjski grofje podarili svojemu kanclerju. Leta 1993. je dvorec kupila družina Čater. Obnovili so ga in v njej odprli gostilno, ki obratuje še danes. Vmes pa je dvorec gostil različne ljudi in dejavnosti. Od jurklošterskih kartuzijanov do bolnišnice in lastnika, ki je ob potoku odprl cementarno pa brata, ki sta v dvorcu izdelovala igrala in pohištvo.
|
Vir:
- gostisce-cater.si
- zupnijalasko.si
- Laški zbornik 2007, Knjižnica Laško
