Prikaz objav z oznako freske. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako freske. Pokaži vse objave

petek, 10. januar 2020

Zdenska vas in Štefan Šubic

Naša prva postaja na enodnevnem izletu po Dolenjski, je bila Zdenska vas. Je edina s tem imenom v Sloveniji. Leži v slikoviti Dobrepoljski dolini in spada pod občino Videm-Dobrepolje. Naš umetniško zgodovinski cilj je bila, nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, ki stoji na vzpetini nad vasjo in se imenuje Zdenska Reber. Ob cerkvi je Lipov gaj, ki ga tvori 76 dreves. Vse do konca druge svetovne vojne so ob cerkvi, štirikrat na leto, priredili živinski sejem.

Današnja cerkev sv. Antona Padovanskega je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Ko smo prenehali z občudovanjem nemškega ovčarja, ki ni cerkvena last, temveč sosedova, smo se odpravili še na občudovanje naše sakralne dediščine. Ni nam bilo žal. Baročno dvoransko cerkev je poslikal rezbar in freskant Štefan Šubic (1820-1884) iz Poljanske doline. Prezbiterij in ladjo krasijo freske z zgodbami iz življenja cerkvenega zavetnika sv. Antona Padovanskega. Kot v barviti slikanici so nanizane legende o njem in čudeži, ki jih je storil. Freske so iz leta 1860. Leta 1962, ko je bila cerkev delno obnovljena, je slikar in restavrator Izidor Mole (1927-1998. Brezovica) restavriral vse Šubiceve freske v cerkvi.

Med drugo svetovno vojno je bila cerkev delno poškodovana. Uničen je bil glavni baročni oltar, čudežno pa je preživel kip sv. Antona, ki tudi dane stoji v prezbiteriju. Namesto oltarja je slikar Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) poslikal oltarno steno z veliko fresko razdeljeno na več pravokotnikov v katerih so svetniki in zavetniki ter krščanske družine, na vrhu pa je podoba Jezusa. Freska glavnega oltarja je nastala leta 1993.

Vojno sta preživela tudi oba čudovita baročna stranska oltarja z oltarnima slikama in manjšima slikama v atiki. Vse slike so delo slikarja Antona Postla iz leta 1770.
Sicer pa, slike povedo več kot tisoč besed.

Nemški ovčar, srečanje v Zdenski vasi 💜
Slovenija, Dolenjska
Štefan Šubic, freska na stropu prezbiterija prikazuje poveličanje oziroma apoteozo sv. Antona Padovanskega
Slovenija, Dolenjska
Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) je leta 1993. poslikal oltarno steno v prezbiteriju. Freska prikazuje tradicionalno krščansko motiviko z Jezusom, zavetniki, svetniki in navadnimi kristjani. Stari glavni oltar je bil uničen, ko je bila cerkev med drugo svetovno vojno bombardirana. Ostal je le kip sv. Antona Padovanskega.
Slovenija, Dolenjska
Kip sv. Antona Padovanskega je čudežno preživel uničenje glavnega oltarja med drugo svetovno vojno in danes krasi oltarno steno, s fresko slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.
Slovenija, Dolenjska
Detajl Čemažarjeve oltarne freske s svetnicami
Slovenija, Dolenjska
Detajl Čemažarjeve freske prikazuje krščansko družino
Slovenija, Dolenjska
Leta 1962. je bila cerkev sv. Antona Padovanskega delno obnovljena. Freske Štefana Šubica je obnovil slovenski slikar in restavrator Izidor Mole (1927. Log pri Brezovici - 1998. Brezovica)
Slovenija, Dolenjska
Med leti 1980-2000. so dokončali obnovo cerkve sv Antona Padovanskega 
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi, na Dolenjskem ima poleg glavnega oltarja tudi dva stranska oltarja. Ta dva sta baročna in so ju rešili iz goreče cerkve. Oltarni sliki sta delo baročnega slikarja Antona Postla. Nastali sta okoli leta 1770.
Slovenija, Dolenjska
Slavoločni obok
Slovenija, Dolenjska
Štefan Šubic, Smledniška legenda, ki pravi: Sin umrlega smledniškega graščaka je zahteval od kmeta, da plača dajatev, ki jo je ta že plačal njegovemu očetu. Ker kmet nikakor ni hotel plačati nekaj kar je že plačal, je zadeva prišla na sodišče. Kmet je za pomoč prosil sv. Antona. Takrat pa v sodno dvorano vstopi hudič z umrlim graščakom, ki je moral potrditi, da je kmet dajatev že plačal. In tako je sv. Anton zadevo rešil tako kot je prav. Motiv je velikokrat uporabljen tudi na panjskih končnicah.
Slovenija, Dolenjska
Štefan Šubic, legende in čudeži sv. Antona Padovanskega. Na eni od fresk sv. Anton čudežno ozdravi na smrt bolnega.
Slovenija, Dolenjska
Štefan Šubic in freska Pridiga ribam. Legenda pravi, da je Anton Padovanski nekoč pridigal množici ljudi a ga ni nihče poslušal. Nenadoma pa so iz morja pomolile svoje glave ribe in ga poslušale. Zaradi tega dogodka so se spreobrnili vsi prebivalci italijanskega mesta Rimini.
Slovenija, Dolenjska
Atika stranskega baročnega oltarja s podobo sv. Notburge. Največkrat je upodobljena s srpom v roki in kruhom v predpasniku, ki ga je delila revežem. Avtor slike je baročni slikar Anton Postl.
Slovenija, Dolenjska
Stranski baročni oltar posvečen sv. Matiji. Njegova podoba na oltarni sliki je delo Antona Postla iz leta 1770. 
Slovenija, Dolenjska
Drugi stranski oltar je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. V atiki je podoba sv. Izidorja. Obe sliki sta delo Antona Postla.
Slovenija, Dolenjska
Baldahin prižnice s svetnikom
Slovenija, Dolenjska
Lesena prižnica
Slovenija, Dolenjska
Kor z orglami
Slovenija, Dolenjska
Baročni vodnjak
Slovenija, Dolenjska
Nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, baročna dvoranska cerkev iz druge polovice 17. stoletja

Enodnevni izlet na Dolenjsko:






Vir: voden ogled
Register NKD
svetniki.org
Brošura: Občina Dobrepolje, Sakralna dediščina, besedilo Igor Ahačevčič, 2009
Pripovedi, miti in legende ... iz krajev Osrednjeslovenske regije, Dušica Kunaver, Turizem Ljubljana, 2013

nedelja, 29. december 2019

Conegliano in Pablo Picasso

Conegliano je mesto v italijanski Benečiji in spada pod pokrajino Treviso. Leži sredi vinorodnega območja. Okoliške vzpetine so posejane z vinsko trto iz katere pridobivajo znano vino prošek.

Staro mestno jedro leži ob vznožju grajskega hriba, kjer je vse od 10. stoletja stal grad. Danes je ohranjen le obrambni stolp. Mesto je bilo obdano z obzidjem, danes lahko vstopimo vanj skozi ohranjena srednjeveška vrata.

Staro mestno jedro je polno renesančnih palač z bolj ali manj ohranjenimi freskami na pročeljih. Največja znamenitost je vsekakor gotsko-renesančna katedrala (Duomo) in ob njej renesančna dvorana Battuti. Vredna ogleda je tudi oltarna slika v katedrali iz 15. stoletja. Naslikal jo je v Coneglianu rojeni slikar Giovanni Battista Cima (1459-1517). Njegova rojstna hiša se nahaja v ozki ulici za katedralo. Vse zgodovinske znamenitosti so nanizane ob Contrada Granda, ki povezuje ulico XX. september, trg Cima in ulico Marco Ongaro. Čudovit foto sprehod.

V Conegliano smo si šli ogledat razstavo umetniških del, Od impresionistov do Picassa, ki je na ogled v palači Sarcinelli. Umetnije v glavnem iz 19. in 20. stoletja so prispele iz umetniške galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki. So del zasebne zbirke gospe Florence Phillips, ki je bila tudi ustanoviteljica omenjene galerije in velika podpornica umetnosti. Družina se je ukvarjala z diamanti, tako da z zbiranjem umetnin verjetno ni imela velikih težav. Na razstavi smo, poleg v naslovu omenjenega Picassa, lahko občudovali tudi dela Clauda Moneta, Augusta Rodina, Camilla Pissarroja, Edgarja Degasa pa tudi dela manj znanih slikarjev.

Mogočni zvonik katedrale v Coneglianu je iz leta 1497.
Oltarna slika iz 15. stoletja, je delo v Coneglianu rojenega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima. Prikazuje Marijo z detetom na prestolu, dva angela in po tri svetnike na vsaki strani. Na levi sv. Janez Krstnik, sv. Nikolaj in sv. Katarina s kolesom. Na desni sv. Apolonija, sv. Frančišek in nebeški ključar sv. Peter.
Arkadni hodnik z devetimi gotsko zašiljenimi loki. Pročelje krasijo romanske trifore in freske iz konca 16. stoletja, ki so še vedno precej dobro ohranjene. Pripovedujejo svetopisemske zgodbe. 
Vhod v katedralo Conegliano
Freske na pročelju arkadnega hodnika so v preteklosti restavrirali. Za daljšo obstojnost pa so omejili promet v starem mestnem jedru.
Katedrala v Coneglianu je posvečena Mariji in sv. Lenartu, ki sta upodobljena na stebrih. 
Stranski kamniti oltar s šestimi korintskimi stebri, preklado in reliefom ter kipom sv. Lenarta (San Leonardo) zavetnika mesta Conegliano. Izdelan je bil leta 1858. 
Visoki zvonik katedrale Conegliano. Na levi strani nas kamnito stopnišče pripelje do čudovite dvorane Battuti.
Grb laične bratovščine Battuti, ki je nastala v srednjem veku. Na začetku svojega obstoja so se člani bratovščine za pokoro bičali. Kasneje ne več, toda ime je ostalo
Strop in grb bratovščine Battuti, v hodniku, ki vodi v dvorano Battuti.
Freska na steni hodnika
Renesančna dvorana Battuti je ogromen, pravokoten prostor z lesenim kasetnim stropom. Spodnja polovica sten je obdana z lesom, na zgornji pa je niz fresk, ki pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze. V času Napoleona so to čudovito dvorano spremenili v zapor (1807.), kasneje pa v vojaško bolnišnico (1847.) Leta 1960. so se lotili obnove in umetnino rešili propada.
Leseni strop dvorane Battuti 
Freske v dvorani Battuti so naslikali različni mojstri. Kar nekaj fresk je nastalo po predlogah nemškega renesančnega slikarja Albrechta Durerja (Nurnberg 1471-1528)
Renesančna palača Sarcinelli je bila zgrajena na začetku 16. stoletja. Danes je v njej umetniška galerija. Trenutno je na ogled razstava "Od impresionistov do Picassa". Razstavljene umetnine so prišle iz galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki in so del zasebne zbirke. Strnjen niz palač na ulici XX. septembra v starem mestnem jedru Conegliana. Vmes je tudi cerkev, zadnja pa je nova palača Montalban iz 18. stoletja. V isti ulici je tudi stara palača Montalban iz 16. stoletja, ki je za eno nadstropje nižja.
Detajl stebra palače Sarcinelli, levja glava
Jaslice v preddverju palače Sarcinelli.
Detajl pročelja renesančne hiše Longega iz 16. stoletja
Detajl renesančne hiše Longega iz 16. stoletja
Hiša Longega z arkadnim hodnikom
Dominantna neoklasicistična zgradba gledališča Accademia, v starem mestnem jedru Conegliana, na Trgu Cima, je bilo dokončano leta 1868. V predbožičnem času postavijo na trgu drsališče.

Na vzpetini nad Corneglianom najdemo ruševine starega gradu in ohranjen grajski stolp iz 10. stoletja. Poleg stoji vila Gera, zgrajena leta 1827. Vilo je zgradil Bartolomeo Gera, v čast umrlemu bratu. Pročelje krasijo jonski stebri in timpanon z množico kipov.
Del ohranjene poslikave pročelja
Čudovita dvonadstropna palača z mnogimi okni in arkadnim hodnikom. Zaprta lesena polkna kažejo, da palača sameva. Pred njo pa božične stojnice v obliki hišk, ki se odpirajo po 12 uri. V glavnem pa ponujajo hrano in pijačo.
Elegantno okrašena smreka, brez pretiranega kiča, na Trgu Cima
Detajl renesančne palače v starem mestnem jedru, iz 15. stoletja. Vogalni, polkrožni balkon s kovano ograjo sloni na treh kamnitih konzolah z levjo glavo. Palača se imenuje Piutti. 
Detajl palače Da Collo, iz 16. stoletja, ki stoji na trgu Cima, nasproti gledališča. Veličastna palača plemiške družine Da Collo ima tudi lastno družinsko kapelo, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Vhod krasijo štirje dorski stebri, ki s kamnito preklado podpirajo balkon s kovinsko ograjo.
V starem mestnem jedru Conegliana je veliko arkadnih hodnikov tlakovanih s prodniki
Conegliano v Benečiji, staro mestno jedro, strnjen niz hiš, ozke ulice ponekod še tlakovane s prodniki.
Rojstna hiša italijanskega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima da Conegliana (1459-1517). Danes je v njej manjši muzej posvečen slikarju.
Župnija Blažene Device Marije iz Fatime v Coneglianu
Dantejeva vrata oziroma Porta Dante, vhod v staro mestno jedro, znotraj nekdanjega obzidja. Na nasprotni strani je enak stolp z arkadnim prehodom, oba pa sta iz leta 1865. kar je označeno tudi v medaljonu na pročelju zgradbe.
Mestna hiša v Coneglianu je iz 18. stoletja. Stoji na trgu Cima, ki je osrednji trg starega mestnega jedra.
Conegliano, prehod iz starega mestnega jedra v novejši del mesta
Veliko kolo za zabavo v predbožičnem času, v Coneglianu
Za lažje pohajanje po mestu se je treba tudi podpret. Božične stojnica ponujajo različne vrste hrane. Testenine in pašta pa seveda pica, so na vrhu lestvice. Jaz sem si privoščila lazanjo s treviškim radičem, sirom in gobicami. Čista desetka 😊
Neptunov vodnjak 
Čudovite palače in prav vsaka je drugačna
Čudovita palača, prava beneška lepotica. Kaj pa drugega, saj smo v Benečiji.
Detajl beneške palače, balkon s kovano ograjo in kamnite konzole v obliki leva
Pročelje hiše kot slikarsko platno. Hiša se imenuje Monte di Pieta. Zgradili so jo v prvi polovici 16. stoletja. Freske na pročelju je naslikal italijanski slikar Ludovico Flumicelli, leta 1525. V luneti je freska Pieta, po kateri so poimenovali hišo. V njej je bila zastavljalnica, danes je v tej lepi hiši manjši hotel in restavracija.

Povezano, izlet v Benečijo:



Vir: visitcolegliano.it
zloženka Conegliano G.b: Cima's birthplace
voden ogled