Prikaz objav z oznako znamenitosti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako znamenitosti. Pokaži vse objave

torek, 28. julij 2020

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Studenice ležijo v dolini, pod goro Boč. Stari in novi del Studenic ločuje reka Dravinja. V tej zeleni idili, ki premore tudi zdravilni kraški izvir Studenec, je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška, okoli leta 1237. do 1249. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina dominikank, ki so v samostan prinesle bogato doto.

Od samostana do Dravinje, ob Toplem potoku, se je začelo razvijati tudi staro vaško jedro. Leta 1457. so Studenice postale trg in s tem so dobile pravico do prirejanja sejmov. Razvoj trga in posvetnega življenja so večkrat prekinili turški vpadi, zato so na začetku 16. stoletja samostan dodatno utrdili.

Leta 1782. samostan doživi usodo številnih samostanov na ozemlju Avstro-Ogrske dežele. Jožef II. ga z dekretom ukine. Samostan začne propadati, delno ga uniči še požar. Konec 19. stoletja ga rešijo magdalenke, ki pridejo iz Laubana, ki je danes na Poljskem in leta 1885. kupijo samostan. Magdalenke so ekonomsko uspešne in samooskrbe. Vse do leta 1941, ko ga zasežejo Nemci. Po vojni se nune vrnejo in tu ostanejo do leta 1949, ko se zgodi nacionalizacija.

Od ogromnega kompleksa je danes na ogled postavljena le baročna cerkev sv. Treh kraljev. Današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Krasijo jo razkošni baročni oltarji, kipi, slike, orgle in veličastna nunska empora. Vredno obiska in ogleda.

Slovenija, Štajerska
Razkošen, glavni baročni oltar v prezbiteriju, je nastal okoli leta 1718. Ustvaril ga je slovenski baročni kipar Gregor Božič (rodil se je okoli leta 1675, ni znano kje - umrl 13. marca 1724. Laško). V 19. stoletju so oltar prebarvali v takrat moderno sivino 😎
Slovenija, Štajerska
Prezbiterij in slavoločna stena s stranskima oltarjema
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa, iz leta 1708, je delo slovenskega kiparja Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz konca 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Poslikava na oboku prezbiterija in cerkvene ladje
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar Lurške Matere Božje, iz leta 1723, je prav tako delo kiparja Mihaela Pogačnika.
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela Roženvenške Matere Božje z baročnim oltarjem, ki je nastal okoli leta 1725. Je delo Mihaela Pogačnika. 
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela z baročnim Karmelskim oltarjem iz okoli leta 1770, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice dominikanskega samostana v Studenicah. Kip je prvotno stal pod grajskim gričem. V roki drži model samostana
Slovenija, Štajerska
Zaprti kor oziroma nunska empora kjer so redovnice ločene od ostalih, spremljale mašo. Kor krasi strnjen križev pot
Slovenija, Štajerska
Kor je v obliki črke L. V krajši krak so umeščene orgle iz prve polovice 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Poslikava oboka
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča štatenberške oskrbnice, njene hčere Marije Magdalene in sina Ivana Jakoba, iz leta 1647.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča priorice Uršule Patačič iz 17. stoletja
slovenija, Štajerska
Vstopna veža z oboki in toskanskimi stebri
Slovenija, Štajerska
Sarkofag mučenca sv. Efidelija. Leta 1788. so ga prinesli iz Rima.
Slovenija, Štajerska
Jezušček, dva angela, Marija in Jožef ter Sveti Trije kralji.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Antona Padovanskega
Slovenija, Štajerska
Rimska nagrobna plošča na cerkvi sv. Treh kraljev za katero se skriva žarno grobišče
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah, se prvič omenja že v 13. stoletju, kot Marijina cerkev. Današnja, baročna podoba je iz 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Dom spirituala je stal izven samostanskega kompleksa
Slovenija, Štajerska
Staro trško jedro Studenic se je razvilo ob Toplem potoku, med samostanom dominikank in reko Dravinjo. Na drugi strani reke pa se razvija novi del Studenic.



Vir:
dr. Ferdinand Šerbelj - vodstvo po baročni Štajerski
Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan ok. 1245-1782, Mohorjeva družba, Celje, 2005
Jože Curk, Ozemlje slovenjebistriške občine, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 12, 1968

 

sobota, 04. julij 2020

Juliana Trail - Od Bleda do Radovljice

Promocijski pohod po delu četrte etape naše nove pohodne poti Juliana Trail, ki je speljana od Begunj do Bleda. Dolga je 15 kilometrov. Mi smo prehodili polovico te poti, približno osem kilometrov. Začeli smo na Bledu pri Info centru Triglavska roža, na Ljubljanski cesti 27. Znamenitih Blejskih kremšnit si na žalost nismo privoščili, vzeli smo pot pod noge in se odpravili proti vasici Koritno. Polja in travnike obkrožajo Julijske Alpe in zeleno hribovje. Čeprav je bilo jutro malce oblačno, smo vseeno v daljavi zagledali mogočni Triglav.

Pri kapelici Srca Jezusovega v Koritnem, smo zavili navzdol proti Savi Dolinki. Prečkali smo leseni most in prišli v največji slovenski kamp Šobec. Kljub zloglasni coroni je bilo tu tudi nekaj tujih gostov. Med drevesi, med katerimi je nekoč prevladoval rdeči bor, smo se sprehodili do Šobčevega bajerja in do bližnjega mokrišča. Pri mokrišču se prične naravoslovna učna pot Prisluhni reki Savi. Del poti, tja do Lancovega, se pokriva z Juliano Trail. Na poti smo si ogledali zelo zanimiv lehnjakov izvir, se ustavili ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke ter izvedeli koliko različnih vrst rib živi v Savi.

Pri vasici Lancovo pa smo že zagledali naš cilj, Radovljica. Nekaj vzpona, čudovitih razgledov in prispeli smo v staro mestno jedro Radovljice, ki si vedno zasluži posebno foto zgodbo 😎

Slovenija, Gorenjska
Zelena širjava pod Stolom
Slovenija, Gorenjska
Oblaki nad Triglavom. Blejski grad so poškropile kaplje dežja, toda mi se ne damo. Smer Radovljica. 😊
Slovenija, Gorenjska
Kapelica Srca Jezusovega v Koritnem pri Bledu, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Zidana kapelica je dobila svojo vlogo tudi v slovenskem filmu Pr'Hostar. Četrta etapa Juliana Trail, pri kapelici zavijemo navzdol proti reki Savi Dolinki.
Slovenija, Gorenjska
Lepa vaška hiša s polkrožnim kamnitim portalom iz tufa. 
Slovenija, Gorenjska
Starejše gospodarsko poslopje z zidanim spodnjim delom in lesenim zgornjim kamor vodijo lesene zunanje stopnice. Juliana Trail tu zavije desno. Čez cvetoče travnike in gozdove proti Šobčevem bajerju.
Slovenija, Gorenjska
Pohodniki delne četrte etape Juliana Trail, od Bleda do Radovljice, približno osem kilometrov.
Slovenija, Gorenjska
Juliana Trail, četrta etapa. Pot je dobro označena z rumenimi kažipoti
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Leseni most čez Savo Dolinko nas pripelje v Šobec in Šobčev bajer.
Slovenija, Gorenjska
Četrta etapa Juliane Trail pelje od Begunj do Bleda. Dolga je približno 15 kilometrov. Mi smo se poti lotili iz nasprotne strani in od Bleda do Radovljice prehodili 8 kilometrov.
Slovenija, Gorenjska
Spokojnost in mir ob Savi Dolinki 
Slovenija, Gorenjska
Sredi 20. stoletja so v gozd, kjer je takrat prevladoval rdeči bor, umestili kamp. Sprva je bil to prostor za počitek in druženje delavcev zaposlenih v okoliških tovarnah. Kasneje se je razvil v mondeni turistični kamp, kamor prihajajo turisti iz vse Evrope. 
Slovenija, Gorenjska
Lične lesene hiške oziroma bungalovi v kampu Šobec.
Slovenija, Gorenjska
Šobčev bajer je umetno jezero, ki je nastalo ob Savi Dolinki. Ime je prispeval stari mlin, ki je stal na drugi strani bajerja.
Slovenija, Gorenjska
Race mlakarice
Slovenija, Gorenjska
Slovenija, Gorenjska
Mokrišče Šobec in začetek naravoslovne učne poti Prisluhni reki Savi.
Slovenija, Gorenjska
Sistem bazenov za prečiščevanje vode v Šobcu
Slovenija, Gorenjska
Deblo rdečega bora
Slovenija, Gorenjska
Še en pogled na naš največji kamp Šobec. Pot ob njem nas vodi po Juliani Trail pa tudi po naravoslovni učni poti Prisluhni reki Savi.
Slovenija, Gorenjska
Oslad, nedolžna belina 😎
Slovenija, Gorenjska
Edinstven mostiček. Še nekaj korakov in pridemo do naravne znamenitosti: lehnjakov izvir
Slovenija, Gorenjska
Naravna znamenitost, lehnjakov izvir. Lehnjak nastane s pomočjo vode, ki je bogata z raztopljenim ogljikovim dioksidom in kalcijevim karbonatom ter različnimi kemijskimi procesi, ki jih tvori narava. Lahko je rumenkaste, rjavkaste ali rdečkaste barve. Uporabljajo ga v gradbeništvu, za fasadne obloge ali kot okrasni kamen. (info tabla ob izviru)
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Prodišče ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke v vasi Lancovo
Slovenija, Gorenjska
V reki Savi živi kar nekaj različnih vrst rib. Na naravoslovni učni poti Prisluhni reki Savi so postavili zanimivo leseno stojalo na katerem "plavajo" ribe, ki živijo v reki: postrv, lipan, klen, podust (prvič slišim 😊) ...
Slovenija, Gorenjska
Iz Lancovega se vidi naš cilj na vzpetini, staro mestno jedro Radovljice in zvonik cerkve sv. Petra.
Slovenija, Gorenjska
Ob vzpenjajoči se poti do starega mestnega jedra Radovljice, stoji simpatična, pritlična hiška z majhnimi okni in polkrožnim kamnitim portalom iz tufa. Zasnova hiše sega v 18. stoletje. Izvemo, da je to rojstna hiša Boštjana Olipa. Mož je bil slovenski vojak v avstro-ogrski vojski. Ker je med slovenskimi vojaki zanetil upor, so ga leta 1918. obsodili na smrt 
Slovenija, Gorenjska
Pogled na Lancovo in cerkev sv. Lambreta iz začetka 16. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Pomirjujoča zelena 💚
Slovenija, Gorenjska
Železniška postaja Radovljica. Secesijska zgradba je bila zgrajena po prvi svetovni vojni. Stoji ob strmem bregu, zato je vhod na vrhu brega skozi mansardo. Okoli leta 1960. so poleg nje zgradili stolpič s stopniščem za lažji dostop na peron.

Slovenija, Gorenjska
V srednjeveško obzidje so, med drugo svetovno vojno, Nemci umestili bunker, za lažji nadzor železnice.
Slovenija, Gorenjska
Staro mestno jedro Radovljice. Naš cilj delne četrte etape Juliane Trail, od Bleda do Radovljice, približno osem kilometrov slikovite in zanimive poti.
Slovenija, Gorenjska
Kavica pri Linhartu 😊


Juliana Trail - foto zgodbe

Juliana Trail . Od Jesenic do Blejske Dobrave