Prikaz objav z oznako gostilna. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako gostilna. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. julij 2019

Nova vas nad Dragonjo, vas kjer ima česen svoj praznik

Česen, ta zdravju zelo prijazna rastlina, ima tudi svoj praznik. Res, da si ga deli z vinom, ki ima precej več praznovanj po celi Sloveniji, a česen je zadovoljen tudi z enim. V slikoviti vasici Nova vas nad Dragonjo vsako leto v juliju priredijo Praznik vina in česna. Vaščani na svojih dvoriščih postavijo stojnico in prodajajo svoje pridelke. Na stojnicah ponudijo tudi različne jedi, ki jih pripravijo gospodinje in gospodinjci. Seveda tudi zabave ne manjka.

Ponosni vaščani nam razkažejo tudi svojo vasico s kamnitimi hišami in ozkimi gasami. V eni od njih so uredili etnološko zbirko, ki prikazuje življenje ljudi v starih časih. Poimenovali so jo Kapeločina hiša, po zadnji prebivalki, ki je v njej živela. V središču vasi stoji obzidana cerkev Rožnovenske Matere Božje, ki so jo postavili leta 1763. Prostostoječi zvonik so zgradili precej pozneje, leta 1896. Kapelo v obzidju pa 1910. Pravijo, da so zvonik zgradili z denarjem od prodaje česna, a vodnik pravi, da ima zgodba še dodatek. Velik delež denarja bi po dogovoru morala primakniti tudi tedanja občina Piran. Zvonik so zgradili, občinskega denarja pa od nikoder. Tako se je najbogatejši vaščan odločil in sam poplačal delavce za opravljeno delo, vaščani pa so mu plačevali po obrokih, vsako leto, ko so prodali česen. 😎

Večino opreme in kipcev, ki jih danes vidimo v cerkvi, so domačini in posamezniki kupili sami, marsikatero delo pa so opravili domači vaški mojstri.

Slovenija, J. Primorska
Kamnita hiša s spahnjenco, na levi strani, je preurejena v etnološki muzej. Po zadnji prebivalki so jo poimenovali Kapeločina hiša. 
Slovenija, J. Primorska
Komoda s stekleno vitrino
Slovenija, J. Primorska
Kotiček s posodo v Kapeločini kuhinji
Slovenija, J. Primorska
Krajevna skupnost Nova vas nad Dragonjo. V času praznika lahko ograjo uporabijo kot stojalo za česen. 😊
Slovenija, J. Primorska
Dnevi vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo. Stojnica gostilne Na Burji.
Slovenija, J. Primorska
Številne kite česna so za nekaj časa krasile dvorišča hiš v Novi vasi nad Dragonjo, potem pa so za vedno zapustile svoj dom in odšle s kupci 😎
Slovenija, J. Primorska
Karjola
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Nova vas nad Dragonjo, kamnite hiše in ozke gase. 
Slovenija, J. Primorska
Nova vas nad Dragonjo
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Cerkev Rožnovenske Matere Božje z zvonikom in kapelico v obzidju, ki so jo zgradili leta 1910. V njej je Marijin kipec. 
Slovenija, J. Primorska
Veliki baročni oltar z oblečenim kipom Marije in Jezusa. Ob oltarju stojita kipa sv. Jožefa in sv. Matija
Slovenija, J. Primorska
Enoladijska cerkev Rožnovenske Matere Božje je bila zgrajena leta 1763. Tlakovanje je še prvotno.
Slovenija, J. Primorska
Lesena in poslikana korna ograja
Slovenija, J. Primorska
Rožnovenska Mati Božja zavetnica cerkve v Novi vasi.
Slovenija, J. Primorska
Srce Jezusovo
Slovenija, J. Primorska
Sv. Rok in kuža. Legenda pravi, da se je sv. Rok okužil s kugo, medtem ko je pred njo reševal druge. Zatekel se je v kočo ob gradu kjer ga je našel grajski kuža in mu nosil hrano. Nekoč se je graščak odpravil za kužkom, našel sv. Roka. Odnesel ga je v grad kjer se je pozdravil. 
Slovenija, J. Primorska
Kropilnik, star kot cerkev, 250+ let 
Slovenija, J. Primorska
Na nekdanjem pokopališču ob cerkvi stoji kamnito znamenje z letnico 1898. ko so pokopališče prestavili na drugo stran cerkve.
Slovenija, J. Primorska
Preden so zgradili zvonik je imela cerkev zvonik na preslico. Kamniti ostanek danes leži na travi, mogoče je to začetek lapidarija. 😎
Slovenija, J. Primorska
Pogled na sosednjo vas. Padna v Šavrinskem gričevju

Foto zgodbe o Novi vasi:


Praznik v Novi vasi


Kapeločina hiša, vaški muzej



Vir:

Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Novi vasi 1763-2013, 250 let, Aljoša Pucer, 2013


torek, 21. maj 2019

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Na koncu ozke in slikovite doline Janeza Krstnika, je proti koncu 12. stoletja začela nastajati Žička kartuzija. Ime je dobila po bližnjem kraju Žiče pri Slovenskih Konjicah na Štajerskem. Kartuzijanski red izhaja iz Francije in Žička kartuzija je bila prva, ki je nastala izven matične države. Nekaj časa je bil tu tudi sedež glavnega priorja.

Žička kartuzija je bila sestavljena iz zgornje in spodnje kartuzije. Spodnja se je nahajala v Špitaliču. Tu so živeli in delali laični bratje. Ukvarjali so se z oskrbo menihov, imeli so tudi bolnišnico, hospital, po kateri je kraj dobil ime. V zgornjem samostanu je v miru in samoti živelo in delalo dvanajst menihov s priorjem. Podobno kot Jezus in dvanajst apostolov.

Približno dva kilometra stran, da hrup ne bi motil menihov, je nastal zgornji samostan, od katerega se je nekaj ohranilo do danes. V središču je bila mogočna redovna cerkev sv. Janeza Krstnika. Ob severno steno so bile prislonjene: knjižnica v kateri so hranili okoli dva tisoč knjig, ki so bile ročno pisane na pergament. Poleg knjižnice je stala kapiteljska dvorana z manjšim oltarjem, ki je viden še danes, kuhinja in skupna jedilnica, ki so jo uporabljali ob nedeljah in večjih praznikih. Kartuzijanski menihi so bili na pol puščavniški red. Njihova glavna naloga je bila biti v miru in samoti svoje celice. Ob obzidju je imel vsak od njih svojo hišico s pogledom na vrt, ki ga je vsak sam obdeloval. Ker je bil ob kartuziji potok, je imela vsaka hiška napeljano tudi vodo. Tu so menihi v samoti in tišini živeli in delali. Enkrat na teden so se srečevali v kapiteljski dvorani, v cerkvi ali pa na sprehodu po okoliških gozdnih poteh.

Tako je bilo vse do 15. stoletja, ko so Turki zašli tudi v to samotno in odmaknjeno dolino. Skoraj  popolnoma so uničili spodnji samostan, preživela je samo gotska cerkev, delno pa tudi zgornjega. Zaradi turških vpadov, so zgornjo Žičko kartuzijo dodatno utrdili, samostanski bratje pa so se tudi preselili vanjo.

Žička kartuzija je delovala do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil tudi ta samostan. Odtlej je sameval in propadal. Marsikateri kamen od tu je šel za gradnjo stanovanjskih hiš v okolici in vse do Slovenskih Konjic. V novi Sloveniji je Žička kartuzija znova oživela. Menihov tu ni več. Čedalje bolj jo oblegajo domači in tuji turisti. V južnem traktu je stalna razstava o zgodovini kartuzije. Na koncu arkadnega hodnika je lončarska delavnica, v nekdanjem obrambnem stolpu pa Zeliščna lekarna. Na koncu se odpravimo še v najstarejšo gostilno Gastuž, na odlično kavo ali kaj drugega, saj imajo pestro ponudbo jedi in slaščic.

Slovenija, Štajerska
Žička kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja. Zgradili so jo v ozki dolini, na levem bregu Žičnice. V stolpu na skrajni levi strani je bila kapela z zunanjim vhodom v katero so lahko vstopale tudi ženske. V kartuzijo niso smele. Stolp na desni, ob današnjem vhodu, so imenovali Ribji stolp, ker so v njegovih kletnih prostorih shranjevali ribe
Slovenija, Štajerska
Gastuž, najstarejša gostilna. Postavili so jo v 15. stoletju
Slovenija, Štajerska
Gastuž v objemu narave, z veliko leseno teraso, vabi na kavo in odlične sladice, da o blaženem miru niti ne govorim 😊
Slovenija, Štajerska
Ohranjen del srednjeveške poslikave na stranski fasadi Gastuža
Slovenija, Štajerska
Danes glavni vhod v Žičko kartuzijo, nekoč pa je bil tu manjši prehod, ki je vodil na zeliščni vrt
Slovenija, Štajerska
Obnovljeni južni trakt Žičke kartuzije. V njem so razstavni prostori in Otakarjeva peninska klet. V obokanih kletnih prostorih zorijo konjiške penine.
Slovenija, Štajerska
Južni trakt Žičke kartuzije
Slovenija, Štajerska
V ravninskem delu Žičke kartuzije je stala mogočna gotska, redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je redovni zavetnik in patron Žičke kartuzije,
Slovenija, Štajerska
Ob severni steni redovne cerkve sv. Janeza Krstnika je bila bogato založena knjižnica. V njej je bilo okoli dva tisoč knjig iz različnih ved. Bile so pisane na pergamentu, tiskanih pa ni bilo. Tako so, ob obisku Žičke kartuzije, zapisali oglejski vizitatorji.  
Slovenija, Štajerska
Visoki gotski, šilasti okni s krogovičjem
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila enoladijska. Ob prezbiteriju je bil prostor za redovne menihe, ob glavnem vhodu pa je bil s pregrado ločen del za redovne brate.
Slovenija, Štajerska
Romansko, polkrožno okno v severni steni redovne cerkve
Slovenija, Štajerska
Glavni vhod v redovno cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji
Slovenija, Štajerska
Detajl Otakarjeve kapele ob prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Manjše, šilasto, gotsko okno v Otakarjevi kapeli



Slovenija, Štajerska
Štajerski mejni grof Otakar III je bil ustanovitelj Žičke kartuzije. V tej kapeli je bil, skupaj z ženo in sinom, tudi pokopan. Danes je grob prazen.
Slovenija, Štajerska
Poleg glavnega vhoda je imela cerkev sv. Janeza Krstnika, na severni strani še dva stranska vhoda. Eden je bil povezan z malim križnim hodnikom. Tu so v cerkev vstopali očetje menihi, Svoj prostor so imeli ob prezbiteriju. Drugi vhod je bil namenjen redovnim bratom, ki so imeli s posebno pregrado, od menihov, ločen prostor
Slovenija, Štajerska
Stranski vhod v cerkev, ki je bil povezan z malim križnim hodnikom
Slovenija, Štajerska
Nadstropni trakt z oboki v pritličju je nastal na začetku 15. stoletja in se je v celoti ohranil. 
Slovenija, Štajerska
Gotski sklepnik, ki je krasil cerkveni obok, je danes na pročelju arkadnega trakta. Na njem je upodobljen vol, ki je simbol evangelista Luke.
Slovenija, Štajerska
Prostor kjer je bila skupna jedilnica in kuhinja. Ohranila se je romanska odprtina in lina skozi katero so iz kuhinje podajali hrano v jedilnico. Kuharji vanjo niso smeli. Menihi so jo uporabljali samo ob nedeljah in ob večjih praznikih. Ostale dni je vsak sam živel in do 13. stoletja si je tudi vsak sam pripravljal hrano v svoji hiški z vrtom. Kartuzijani so bili na pol puščavniki. 
Slovenija, Štajerska
Gospodarsko poslopje z arkadnim dvoriščem, ki je bil nekoč del velikega križnega hodnika.
Slovenija, Štajerska
Veliki arkadni hodnik
Slovenija, Štajerska
Najmogočnejši okrogli obrambni stolp, s skrilasto strmo streho, je postavljen visoko na pobočje hriba. Večina obrambnega zidu in stolpov, ki jih vidimo danes, so iz 15. in 16. stoletja, nastali zaradi turških vpadov. 
Slovenija, Štajerska
Dobro ohranjena  gotska pokopališka kapela z letnico 1469. 
Slovenija, Štajerska
Vhod v pokopališko kapelo in sklepnik z ribo
Slovenija, Štajerska
Maketa nekdanje mogočne Žičke kartuzije z redovno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, velikim in malim križnim hodnikom in 12 hišic, ki so bile povezane z malim križnim hodnikom in stranskim vhodom v cerkev. Vsaka hiška je imela svoj vrt. Ker ob obzidju teče potok, je imela vsaka hišica tudi napeljano tekočo vodo. Tako so redovni menihi živeli na pol puščavniško življenje
Slovenija, Štajerska
Del nekdanjega obrambnega obzidja s stolpom v katerem je danes trgovinica z zeliščnimi proizvodi iz Žičke kartuzije
Slovenija, Štajerska
Tik ob severni steni cerkve je bila kapiteljska dvorana z oltarjem, kjer se je dvanajst menihov in prior posvetovalo in modrovalo. 😎
Slovenija, Štajerska
Nekdanji obrambni stolp s piramidno streho
Slovenija, Štajerska
Domača, naravna, zeliščna lekarna v enem od obnovljenih obrambnih stolpov v Žički kartuziji.
Slovenija, Štajerska
Zeliščni napitki in lutka v kartuzijanskem oblačilu

Slovenija, Štajerska
Degustacija zeliščnih napitkov v prodajalni Žičke kartuzije
Slovenija, Štajerska
Glavni, romanski portal cerkve Marijinega obiskanja v Špitaliču. V luneti je Jagnje s križem.
Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega portala. Jagnje s križem v luneti
Slovenija, Štajerska
Osnova cerkve Marijinega obiskanja je iz konca 12. stoletja. Bila je središče spodnjega samostana, kjer so živeli in delali bratje laiki. Gotska cerkev je edino kar je ostalo od spodnjega samostana Žičke kartuzije. V 19. stoletju so cerkev povišali in dodali zvonik.
Slovenija, Štajerska
Lep strešni jahač na cerkvi Marijinega obiskanja v Špitaliču
Slovenija, Štajerska
Stranski vhod v cerkev je malo skromnejši. Ima samo en par stebrov s kapiteloma, ki se na vrhu združita v en lok.
Slovenija, Štajerska
Župnišče
Slovenija, Štajerska
Špital pri Slovenskih Konjicah je razloženo naselje ob potoku Žičnica. V 12. stoletju je bil tu spodnji samostan Žičke kartuzije. Samostanski laični bratje, ki so skrbeli za gospodarski del kartuzije, so imeli tudi bolnišnico, hospital. Od tu ime kraja, Špital.
Slovenija, Štajerska
Osnovna šola in vrtec v Špitaliču ima bolj malo otrok. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Marijino svetišče na Sladki Gori 

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice





Vir: voden ogled Žičke kartuzije
Marijan Zadnikar, Žička kartuzija, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 34, Zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana, 1973
Nataša Golob, Kulturna dediščina Žičke kartuzije, Občina Slovenske Konjice, 2007