nedelja, 27. maj 2018

Vrba, srečna, draga vas domača

Vrba na Gorenjskem je ena najstarejših vasic pod Stolom. Gručasto naselje za katero bi verjetno malokdo slišal, če se ne bi v njem rodil slavni slovenski pesnik France Prešeren. In tako zdaj za Vrbo vemo vsi. Glavna znamenitost vasice je Prešernova rojstna hiša, ki so jo odkupili, spremenili v pesnikov muzej in jo leta 1939. odprli za obiskovalce. Zbirko Prešernovih predmetov in predmetov, ki časovno ustrezajo času v katerem je živel, je zbral pisatelj Fran Saleški Finžgar.
V bližini Prešernove rojstne hiše je še ena znamenitost, to je cerkev sv. Marka. Enoladijska cerkev katere zasnova sega v srednji vek, je v glavnem zaklenjena. Tako si lahko ogledamo zunanjost in srednjeveške freske na pročelju, tiste v notranjosti pa kdaj drugič.
Turistični delavci občine Žirovnica so povezali rojstne hiše velikih slovenskih mož in ustvarili, približno deset km dolgo Pot kulturne dediščine. Enkrat na mesec so danes muzejske rojstne hiše, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna, odprte za obiskovalce. Ob tej poti je tudi kar nekaj cerkva in kar jaz pogrešam je, da na ta dan niso odprte tudi te. Mogoče pa se mi želja uresniči 😎

Slovenija, Gorenjska
Cerkev sv. Marka stoji na začetku Prešernove Vrbe, če prihajaš vanjo iz Breznice. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1468. Po nekaj romanskih delov cerkve sklepajo, da zametki Markove cerkve segajo v 13. stoletje. Danes je cerkev kulturna, sakralna dediščina in spomenik državnega pomena.
Slovenija, Gorenjska
Odprta lopa je bila, h starejši cerkveni ladji, prizidana v 17. stoletju. Vanjo lahko vstopamo iz treh strani
Slovenija, Gorenjska
Iz odprte lope je vhod v cerkev sv. Marka. Na žalost je malokdaj odprta in tako dragocene gotske freske ostajajo skrite pred obiskovalci. 
Slovenija, Gorenjska
Tlakovanje odprte lope. Prodniki in peraški tuf.
Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal cerkve sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem. 
Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip Antona Vovka je ustvaril kipar Evgen Guštin. Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Prešernovi rojstni hiši. Bil je vnuk pesnikove sestre Mine Vovk. Anton Vovk je svoje šolanje začel v bližnji Breznici in na svoji življenjski poti prispel vse do položaja ljubljanskega nadškofa. 
Slovenija, Gorenjska
Na freski so upodobljeni štirje svetniki: sv. Jernej, sv. Marko, sv. Sebastjan in sv. Jakob. Začetek 16. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Večkotna zunanja prižnica, ki so jo postavili v odprto lopo in je ob večjih praznikih služila za mašo na prostem.
Slovenija, Gorenjska
V središču medaljona je grb ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900-1963), v katerem je tudi cerkev sv. Marka
Slovenija, Gorenjska
Detajl zvonika 
Slovenija, Gorenjska
Tristrani zaključek prezbiterija. Ob njem je na severni strani prislonjen zvonik s šivanim robom
Slovenija, Gorenjska
Freska, ki je že skoraj izginila s pročelja cerkve sv. Marka predstavlja sv. Jurija v boju z zmajem. Fresko pripisujejo slikarju Jerneju iz Loke, ki je ustvarjal na prelomu iz 15. v 16. stoletja.
Slovenija, Gorenjska
Del freske, ki prikazuje sv. Krištofa, zavetnika popotnikov in romarjev. Njen nastanek naj bi bil okoli leta 1420.
Slovenija, Gorenjska
Freska, Križani z Marijo in sv. Janezom, naj bi nastala konec 15. stoletja
Slovenija, Gorenjska
Zvonik, iz 17. stoletja, je sprva imel čebulasto streho. V 19. stoletju je dobil današnjo, zašiljeno podobo.
Slovenija, Gorenjska
Južno steno cerkve sv. Marka še vedno krasijo srednjeveške freske 
Slovenija, Gorenjska
Materina dušica ali timijan
Slovenija
Pogled iz Prešernove Vrbe na Janševo Breznico
Slovenija
Vaška lipa stoji v središču starega vaškega jedra. Okoli nje so razporejeni kamni na katerih so posedali gospodarji domačij se pogovarjali in modrovali. Vsak gospodar je imel svoj kamen. Lipo naj bi zasadili v prvi polovici 17. stoletja, takrat ko so cerkvi sv. Marka dogradili zvonik
Slovenija
Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem. Zasnova hiše sega v 16. stoletje in je ena najstarejših hiš v Vrbi. Podobo kot jo vidimo danes je dobila sredi 19. stoletja. Na pobudo duhovnika in slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja je hiša od leta 1939. muzej posvečen velikemu pesniku Francetu Prešernu. 
Slovenija
Vaško kamnito napajališče
Slovenija
Letnica 1871. na kamnitem napajališču. 
Slovenija
Pročelje, Prešernove rojstne hiše, ki gleda na dvorišče. Tu je bil nekoč glavni vhod v hišo
Slovenija
Dvoriščni portal z reliefi in tako kot večina Gorenjskih portalov tistega časa, zgrajen iz peraškega tufa.
Slovenija
Okno s kamnitim okvirjem iz tufa in kovano mrežo
Slovenija
Kamniti vodnjak na vrtu Prešernove hiše
Slovenija
Prostor za druženje, predvsem za šolske skupine, ki prihajajo v Vrbo
Slovenija
Vrba na Gorenjskem je gručasto poseljena vasica. Sredi 19. stoletja je bilo v njej 19 hiš, danes jih je nekaj čez 50.
Slovenija
Dve spominski plošči na pročelju Prešernove hiše. V njej se je točno sto let po pesnikovem rojstvu rodil njegov pranečak in kasnejši ljubljanski nadškof Anton Vovk. Pesnikovo spominsko ploščo je leta 1872. postavilo Slovensko pisateljsko društvo. 
Slovenija
Ozko in strmo kamnito stopnišče s kamnito ograjo
Slovenija
France Prešeren je bil tretji otrok v družini in prvi sin. Če ga "uka želja" ne bi speljala v svet, bi bil gospodar na Prešernovi oziroma Ribičevi domačiji. Tako je domačijo prevzela sestra Mina, poročena Vovk in na domačiji se je, sto let kasneje, rodil Anton Vovk, ki je postal ljubljanski nadškof.
Slovenija
Spomenik Francetu Prešernu v Vrbi so postavili leta 2000. ob pesnikovi dvestoletnici rojstva. Obrnjen je tako, da pozdravlja vse tiste, ki prihajajo iz smeri Lesc in Radovljice. Kip je iz leta 1865. Izdelal ga je kipar Franc Ksaver Zajec (1821. Sovodenj - 1888. Ljubljana). Kip je bil dolgo izgubljen, leta 1991. pa so ga našli. Iz mavčnega originala so naredili štiri bronaste odlitke. Eden od njih stoji v Vrbi. 
Slovenija
Krplje. Pripomoček za lažjo hojo po visokem snegu
Slovenija
Mentrga in sklednik, odlično ohranjena dvestoletnika 
Slovenija
Črna kuhinja je z opremo vred ohranjena prav takšna kot je bila nekoč.
Slovenija
Niša v steni oziroma škafnica za odlaganje škafov z vodo. Nad škafnico je svitek, ki so ga uporabljale ženske, ko so nosile na glavi škaf z vodo.
Slovenija
Bohkov kot v glavnem delu hiše
Slovenija
Mlinček z navojem za pritrditev na mizo ali klop
Slovenija
Spalnica in zibelka v kateri je spal tudi Prešernov France. Tako pravijo. Fran Saleški Finžgar ima velike zasluge, da je Prešernov muzej tako dobro opremljen. Veliko je starih stvari, nekaj je novih, narejenih po predlogah iz pesnikovega časa. Finžgar je predmete zbiral po hišah, tudi v svoji, v Doslovčah je našel marsikaj. Tako pregrinjalo na postelji v kamri in tudi skrinja je iz njegove hiše. Pesnikovo zibelko je našel na nekem podstrešju v Žirovnici in poskrbel je, da se je zopet vrnila domov.
Slovenija
Stenska nihalna ura je bila v hiši še pred Prešernovim rojstvom
Slovenija
Lončeno peč so pozidali na novo, ko so začeli hišo spreminjati v muzej. 
Slovenija
Mentrga  je stara vsaj dvesto let.Leseni stol s srčkom je pa res prav srčkan. 
Slovenija
Sklednik, ki visi v veži, nad mentrgo, ima prav tako več kot dvesto let
Slovenija
Lesena, izrezljana posoda, verjetno solnica
Slovenija
Leseni pripomočki, ki so nujni pri pripravi testa za kruh
Slovenija
Lesena vhodna vrata, na vrhu kamnitega stopnišča, so menda še prvotna
Slovenija
Kamnite stopnice, ki vodijo v klet, je zob časa dodobra načel. Polovica Prešernove hiše je bila podkletena. Kamniti, polkrožni portal, ki vodi v klet, je iz 16. stoletja.
Slovenija
Kaj pa je to? Kljuka, ključavnica, zapah, na nekdanjih vhodnih vratih
Slovenija
Gospodarsko poslopje z zidanim spodnjim delom, z gankom in lesenimi stopnicami.
Slovenija
Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen
Slovenija
Hiša spada med večja poslopja v mali Vrbi. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila gostilna. Nadstropna hiša ima poudarjen osrednji del s kovanim balkonom in trikotno, zalomljeno frčado 
Slovenija
Pritlična, zidana kmečka hiša z lesenim gospodarskim delom, pod skupno dvokapno streho


Povezano:

Pot kulturne dediščine Žirovnica

20. maj - Svetovni dan čebel






Vir:
Prešernova Vrba, Kos Janko, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 197, Ljubljana 1999.
Vrba, Helena Menaše, Kulturni in naravni spomeniki slovenija št. 3, Ljubljana, 1965.
visitzirovnica.si
Register nepremične kulturne dediščine

3 komentarji:

Helena pravi ...

Odlične fotografije :)

Helena pravi ...

Lepa :)

Svetlana Stefanovič pravi ...

Hvala :)