Brestanica in grad Rajhenburg

Grad Rajhenburg stoji na grajski vzpetini nad sotočjem reke Save in potoka Brestanica. Postavili so ga na začetku 12. stoletja, v romanskem slogu. Tekom stoletij je grad spreminjal svojo velikost in slog. Slednji je prehajal iz poznogotskega v renesančni slog, nato se je pojavil barok in lastniki so morali slediti arhitekturni modi. Leta 2012. so grad temeljito prenovili in ga namenili kulturi. Razstave, muzejske zbirke, prireditve, koncerti, poroke, različni dogodki. Same lepe in vesele stvari.

Na gradu Rajhenburg v Brestanici so nekaj časa živeli in delali menihi trapisti. Grad so kupili okoli leta 1880. Njihovo geslo je bilo Ora et labora, moli in delaj. Red je bil samooskrben. Imeli so posestva, obdelovali so polja, ukvarjali so se z živinorejo, proizvajali sir, ki se po njih imenuje Trapist. Imeli so vinograde in sadovnjake. Že leta 1896. so izdelovali odlično čokolado in likerje. Svoje proizvode so prodajali po vsej Evropi. Tudi na dunajskem dvoru so bili njihovi redni odjemalci. Trapisti so pridno in uspešno delali in molili vse do leta 1941, ko jih je okupator izgnal. Dolgo uspešno obdobje menihov je prikazano v stalni razstavi 'Trapisti v Rajhenburgu'.

Življenje na gradu ni bilo vedno lepo. O tem pričata stalni razstavi, o dogajanju na gradu med drugo svetovno vojno in po njej. Med vojno je tu okupator zbiral ljudi iz cele Slovenije in jih pošiljal v izgnanstvo. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945' pripoveduje pretresljive zgodbe ljudi, ki so to doživeli in preživeli. 

Druga stalna razstava je iz časa, ko je zavladala 'svoboda'. Mogočni grad se je, za kar osemnajst let, spremenil v zapor. O tem obdobju govori razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966'.

Leta 2012. so grad Rajhenburg temeljito in celovito obnovili ter ga namenili kulturi in kulturnim prireditvam. Dogajanje med drugo svetovno vojno pa vse do leta 1966. se ne sme nikoli več ponoviti.

Mogočni grad Rajhenburg v objemu vrtnice 💜

Grad Rajhenburg stoji na vzpetini, nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Na začetku 12. stoletja ga je dal zgraditi salzburški nadškof Konrad.

Leta 2012. so zaključili celostno prenovo gradu Rajhenburg. Dolgo zgodovino gradu lahko spremljamo ob ohranjenih romanskih, gotskih in renesančnih arhitekturnih elementih. Danes je v njem muzej, razstavni prostori, odvijajo se različne prireditve, poroke in ostali zanimivi dogodki.

Skozi stoletja je grad Rajhenburg spreminjal svojo podobo. V osnovi romanski grad, je postal v 16. stoletju poznogotski, v 17. stoletju renesančni, v 18. stoletju je dobil baročno podobo in v 19. historično. 

Pogled z gradu Rajhenburg na reko Savo. Ob njej je speljana sprehajalna pot, na njej pa se ljudje zabavajo z vožnjo na barčicah.

Vhodna lopa, vhod na grajsko dvorišče

Kamniti sklepnik nad vhodnim portalom v grad Rajhenburg, ima vklesan grb plemiške družine Gall. Na začetku 17. stoletja je bil lastnik gradu Franc Gall plemeniti Gallenstein. V njegovem času je bil grad obnovljen.

Arkadno dvorišče gradu Rajhenburg. Odličen ambient za glasbene prireditve.

Poslikave na dvoriščnih pročeljih in arkadni hodniki so iz začetka 17. stoletja. 

Poznogotski kamniti šilasti portal je nastal okoli leta 1500, ko je dal habsburški vojskovodja Rajnpreht Rajhenburški, zgraditi večnadstropni, obrambni okrogli stolp. 

Alkimija v okroglem, nekoč obrambnem stolpu gradu Rajhenburg. Stolp ima v spodnjem delu častitljivo debelino zidovja, kar 3,6 metra merijo. 

Luneta z reliefnim okrasjem, v pritličju arkadnega hodnika. Odkrili so jo pod plastjo ometa, leta 2000. Na tem mestu stoji od začetka 17. stoletja. Predvidevajo, da je še starejša in da je bila del romanskega glavnega portala iz 12. stoletja.

Romanska kapela na gradu Rajhenburg je bila odkrita leta 1979. Pri obnovi so restavrirali izvirni romanski pod iz hrastovih desk. 

Detajl kamnitega portala, ki vodi v gotsko kapelo na gradu Rajhenburg

Rebrasto obokan strop gotske kapele

Notranje grajsko stopnišče, eno od mnogih

Kapela z renesančnimi freskami iz prve polovice 16. stoletja.

Renesančne, stenske poslikave so nastale okoli leta 1530. v fresko tehniki.

Domnevajo, da so renesančno poslikavo kapele na gradu Rajhenburg, ustvarili mojstri, ki so poslikali tudi cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu pri Laškem.

Renesančna freska s podobami takratnih dvorjanov na gradu Rajhenburg. Prvi na levi naj bi bil Jurij III. Rajhenburški.

Razstave in muzejske zbirke na gradu Rajhenburg. Stalna razstava 'Slovenski izgnanci 1941-1945', Stalna razstava 'Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966', Razstava o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi. Pretresljivo. Temna stran mogočnega gradu, za kar ni sam prav nič kriv. 😢

Med izgnanci med drugo svetovno vojno so bili tudi slovenski kulturniki. Pisatelj Anton Ingolič, profesor in publicist dr. Pavle Strmšek in pisatelj Fran Roš. Fotografija z razstave o slovenskih izgnancih na gradu Rajhenburg.

Pogled z gradu na staro trško jedro Brestanice. Svoje novo ime je kraj dobil leta 1952. 

Brestanica, staro trško jedro in stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla. Stoji na Šutni, ki je najstarejši del Brestanice.

Z množico tramov podprto ostrešje renesančnega grajskega stolpa.

Pogled z gradu na železniško postajo Brestanica in reko Savo.

Krajevna skupnost Brestanica spada pod občino Krško.

Povezano. Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Vir: voden ogled

katalogi in brošure o gradu Rajhenburg

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Grad v Slovenski Bistrici stoji v ravnini, v starem mestnem jedru. V času turških in kmečkih uporov je bil grad s svojimi stolpi in obzidjem del mestnega obrambnega sistema. Današnjo podobo je grad dobil v času, ko so bili lastniki grofje Vetter de Lile. V drugi polovici 17. stoletja so grad temeljito predelali. Na dvoriščni strani je dobil arkadna hodnika v pritličju in nadstropju. Pročelje so okrasili s pilastri, oknom in vhodnemu portalu pa so dodali okvirje iz sivega peščenca. Okoli leta 1700. so notranji prostori dobili štukaturno okrasje. Vse to lahko vidimo in občudujemo tudi danes.

Leta 1717. je Bistriški grad kupil grof Ignacij Marija Attems (1652. Ljubljana - 1732. Gradec). Ljubitelj arhitekture in umetnosti se je lotil notranje prenove gradu. V njegovem času je dobil grad razkošne stropne in stenske freske ter številne slike. Za razliko od dvorca Štatenberg, kjer avtor poslikav ni znan pa je bil to na Bistriškem gradu slikar Franz Ignaz Flurer (1688. Augsburg - 1742. Gradec). Flurer je bil pri svojem mecenu zaposlen od približno leta 1718. pa do 1732, ko je grof Attems umrl. V Bistriškem gradu je poslikal slavnostno dvorano, stopnišče in grajsko kapelo. Poslikal je tudi grad v Podčetrtku, v Brežicah in kar nekaj cerkva in kapelic. Danes bi rekli, da je imel slikar pri grofu redno zaposlitev s polnim delovnim časom. 😎

Portal, ki vodi na zunanje grajsko dvorišče je dal postaviti grof Attems med letoma 1717. do 1722. 

Pročelje Bistriškega gradu z glavnim portalom iz sivega peščenca, pilastri in trikotnim zaključkom z uro

Bistriški grad ima štiri trakte in prav toliko stolpov, ki obdajajo pravokotno notranje dvorišče.

Zadnji plemiški lastniki Bistriškega gradu so bili grofje Attems. V njihovi lasti je bil od leta 1717 do 1945.

Heraklej in Merkur nas pričakata v vhodni avli Bistriškega gradu. Kipa v naravni velikosti sta konec 17. stoletja krasila grajski park.

Plošča iz pohorskega marmorja je bila vzidana nad glavni vhod v grad. Na njej je letnica 1589. ko je bil lastnik gradu Janez Vetter. Na levi strani je njegov grb, desni pa je grb njegove žene. Vettri so bili lastniki Bistriškega gradu od leta 1584 do 1695.

Glava boga Jupitra, del rimskega nagrobnega spomenika iz 2. do 3. stoletja. 

Arkadni hodnik na notranjem grajskem dvorišču

Na grajskem dvorišču so arheologi odkrili temelje zgradbe in vodnjak. Umestili so ju v 13. in 14. stoletje

Arkadni hodnik je bil tudi v nadstropju. Ob prenovi so ga zasteklili. Stebri so še lepo vidni.

Zaprt arkadni hodnik v nadstropju

Franz Ignaz Flurer - poslikava velikega stopnišča na gradu Slovenska Bistrica

Poslikan strop velikega stopnišča, prva freska, F. I. Flurer

Poslikan strop velikega stopnišča, druga freska

F. I. Flurer je znan po slikanju krajin. Ena taka je na steni velikega stopnišča, kjer moški sedi v idilični pokrajini

Stropna freska obdana s štukaturo je nastala okoli leta 1700.

Poslikan, rebrasto obokan strop v eni od manjših sob. Mogoče je bila tu nekdaj kapelica

Slavnostna dvorana z grbom grofov Attems

Veličastna stropna freska nam pove, da je Slavnostna dvorana posvečena grškemu junaku Herakleju. Flurer I. F. je leta 1721. upodobil Heraklejev sprejem med olimpske bogove. Na ramenu nosi kij s katerim je premagoval zlo na Zemlji. 

Mojster mogočne grajske poslikave se je pod svoje delo tudi podpisal, Franz Ignaz Flurer. Nemški slikar, rojen leta 1688. v Augsburgu, umrl 1742. v Gradcu. 

Čudovita rokokojska peč iz 18. stoletja

Angeli na oboku grajske baročne kapele Matere božje, častijo Marijino Ime, F. I. Flurer, 1718-1721

Eden izmed medaljonov, ki krasijo kapelo. 

Bogata štukatura na oboku baročne grajske kapele

Kamniti oltar, ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja, v grajski kapeli

Flurerjeva poslikava obdana s štukaturo

Rahlo zbledela stenska freska prikazuje Sveto družino, F. I. Flurer 1718-1721


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

 

Vir: 

voden ogled z dr. Šerbeljem

dr. Ferdinand Šerbelj, Mecen in njegov slikar vabita v Bistriški grad, Franz Ignaz Flurer, baročni freskant in krajinar, Slovenska Bistrica, 2008

informativne table v sobanah