Prikaz objav z oznako enodnevni izlet. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako enodnevni izlet. Pokaži vse objave

četrtek, 05. december 2019

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Petrovče so naselje na Štajerskem, ki leži med Žalcem in Celjem. V središču naselja stoji ena od mlajših bazilik na Slovenskem, bazilika Marijinega obiskanja. Nekdaj romarsko cerkev, je v baziliko povišal papež Janez Pavel II. 7. februarja 1984. Na mestu današnje bazilike je konec 14. stoletja stala cerkev, približno enakih dimenzij, ki so jo dali postaviti Celjski grofje.

Današnja baročna bazilika je prava mala umetnostna galerija, vredna obiska. Ima eno ladjo, na vsaki strani po štiri kapele, s šestimi stranskimi oltarji. V dveh kapelah ni oltarjev, v eni od njih pa stoji krasen lesen, poslikan, renesančni oltar iz leta 1605. in je najstarejši tovrstni oltar na Slovenskem.

Prezbiterij krasi veliki zlati oltar, neznanega mojstra oziroma umetnika, izdelan konec 18. stoletja. V središču je Marija s krono, v eni roki drži žezlo, v drugi pa dete. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Banjasti obok prezbiterija je konec 18. stoletja, s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski baročni slikar iz Rogatca, Anton Jožef Lerchinger (1720-1787).

Cerkveno ladjo in kapele je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834-1918). V pastelnih barvah je upodobil Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. Slike so različnih oblik, obdane z okvirji in štukaturami ter rastlinskimi motivi. Na vseh slikah, v tem obsežnem delu, prevladujejo prizori veselih dogodkov. Tudi Križev pot je delo istega slikarja, nastal je leta 1870.

Velika znamenitost kraja so tudi Petrovški križi. Skupina treh kipov svetnikov z angeli, je nastala med leti 1760. do 1770. izpod rok kiparja Vida Koenigerja, ki je s kipi okrasil tudi bližnji dvorec Novo Celje. Petrovški križi so trenutno v restavriranju.

Baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah od leta 1965. upravljajo dominikanci.

Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega oltarja. Kip Marije z detetom obkrožajo angeli. Oltar je bil izdelan konec 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Petrovški križi je skupina treh kamnitih kipov v naravni velikosti, ki jih je ustvaril graški kipar Vid Koeniger, med leti 1760. do 1770. Petrovški križi so prvotno stali na začetku vasi. Po drugi svetovni vojni so jih prestavili h cerkvi. Predstavljajo sv. Vincencija Ferrerija, sv. Janeza in sv. Pavla. Kipi so trenutno v restavriranju.
Slovenija, Štajerska
Glavni vhod v baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah
Slovenija, Štajerska
Zlati baročni veliki oltar v prezbiteriju. V središču je kip Marije s krono, žezlom in Jezuščkom. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Čudoviti oltar je nastal konec 18. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan strop prezbiterija je razdeljen na tri dele in poslikan s prizori iz Marijinega življenja. Konec 18. stoletja ga je poslikal slovenski baročni slikar, Jožef Anton Lerchinger
Slovenija, Štajerska
Nekoč romarska cerkev, od leta 1984. pa bazilika Marijinega obiskanja ima eno ladjo, ob straneh pa na vsaki strani po štiri kapele s šestimi stranskimi oltarji. 
Slovenija, Štajerska
Tri stranske kapele z oltarji in cerkvene klopi. Skoraj vsa oprema cerkve je baročna iz 17. in 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Ladjo in kapele bazilike Marijinega obiskanja v Petrovčah, je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (Humin 1834-1918).
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar sv. Jožefa je nastal v 19. stoletju. Ob njem sta kipa sv. Simona in sv. Filipa
Slovenija, Štajerska
Freske Jakoba Brolla prikazujejo Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. 
Slovenija, Štajerska
Kor z orgelsko omaro v kateri so stale orgle iz leta 1796. italijanskega mojstra Gaetana Callide. 
Slovenija, Štajerska
Biser, nastal leta 1605. Plainerjev leseni oltar. V središču oltarja je lesen, renesančni kip sv. Janeza Nepomuka. Na stranskih krilih so naslikani prizori iz Marijinega življenja. Vrh oltarja zaključuje sv. Trojica. Ta del je nastal sredi 18. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo je naslikal prizore v pastelnih barvah, slike so v okvirjih različnih oblik, ki jih obdajajo rastlinski motivi in štukature.
Slovenija, Štajerska
V spomin na grozote v prvi svetovni vojni
Slovenija, Štajerska
Detajl Plainerjevega oltarja iz leta 1605. Poklon svetih Treh kraljev
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar s sliko sv. Janeza in sv. Pavla. Ob strani sta kipa sv. Neže in sv. Polone
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo je slikal po predlogah in samostojno. Freske v baziliki Marijinega obiskanja  prikazujejo večinoma vesele dogodke.
Slovenija, Štajerska
Slika Jakoba Brolla iz leta 1875. na kateri je upodobil tudi petrovško romarsko cerkev
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Križev pot, Jakob Brollo, 1870.
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar s sliko na kateri je slikar Jožef Gotzel leta 1803. upodobil sv. Florjana in sv. Martina. 
Slovenija, Štajerska
Furlanski slikar Jakob Brollo je slikal evangelijske motive, zelo močan je bil v figuraliki.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija. Ob njem sta kipa sv. Andreja in sv. Matije
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo, Poklon Svetih treh kraljev
Slovenija, Štajerska
Kot piše na spominski plošči, je leta 1984. papež Janez Pavel II, cerkev Marijinega obiskanja povišal v baziliko.
Slovenija, Štajerska
Detajl nagrobne plošče z viteškim oklepom
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča barona Franca Miglia, ki je umrl leta 1752. in je pokopan pod prezbiterijem bazilike v Petrovčah. 
Slovenija, Štajerska
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je dobila baročno podobo v drugi polovici 18. stoletja. Pred njo je na tem mestu stala cerkev, ki so jo dali zgraditi Celjski grofje.
Slovenija, Štajerska
Župnišče in mežnarija
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša z dvokapno streho in mansardo. Najverjetneje iz začetka 20.stoletja. V pritličju ima poslovni prostor z lesenimi vratnimi in izložbenimi okvirji ter železno zaščito. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje





Vir: voden ogled
zupnija-petrovce.rks.si



nedelja, 17. november 2019

Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Slovenija, Štajerska
Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)
Slovenija, Štajerska
Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.
Slovenija, Štajerska
Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.
Slovenija, Štajerska
Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani
Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.
Slovenija, Štajerska
Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu
Slovenija, Štajerska
Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca
Slovenija, Štajerska
Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.
Slovenija, Štajerska
Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani
Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.
Slovenija, Štajerska
Prvotni kamniti podest
Slovenija, Štajerska
Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile
Slovenija, Štajerska
Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.
Slovenija, Štajerska
Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču
Slovenija, Štajerska
Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo
Slovenija, Štajerska
Stransko spiralno stopnišče
Slovenija, Štajerska
Spiralno kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Štukatura na križno obokanem hodniku
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja
Slovenija, Štajerska
Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.
Slovenija, Štajerska
Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče
Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger
Slovenija, Štajerska
Drevored pred dvorcem Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Dvoriščna stran dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Leseni portal dvorca na dvoriščni strani
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Celje - kapela celjskih grofov

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998