Krško in Ivan Zajec

Za konec našega enodnevnega izleta na Dolenjsko, smo za kratek čas obiskali Krško. Staro mestno jedro je razpotegnjeno ob reki Savi, nad njim pa se dviga slikovita Trška Gora. Tudi v Krškem smo iskali renesančne poslikave. Našli smo jih v mogočni Mencingerjevi hiši, ki jo je Občina Krško, med leti, 2010. in 2012. temeljito obnovila. Ohranili so originalne arhitekturne elemente. Nekaj pa so jih izdelali na novo, predvsem lesene ganke na dvoriščni strani. Pri izdelavi so se opirali na ohranjeno slikovno in pisno gradivo. Pri obnovi so v nadstropju, pod nekaj plastmi beleža, odkrili renesančno poslikavo z nizom ženskih in moških portretov, dva grba in Božjo podobo, obdano z angeli.

Mencingerjeva hiša je sestavljena iz dveh srednjeveških hiš. Spada med najstarejše hiše v Krškem, ki je mestne pravice dobilo že leta 1477. V eni od hiš je zadnje mesece svojega življenja preživel polihistor, avtor Slave vojvodine Kranjske in človek neštetih talentov Janez Vajkard Valvasor. Hiša je dobila ime po slovenskem pisatelju, politiku in odvetniku Janezu Mencingerju. Pisatelj je z družino živel v hiši od leta 1887. Do takrat je bil lastnik hiše grof Aleksander Auersperg in po njem njegovi dediči.

Vredno ogleda je pročelje župnijske cerkve sv. Janeza Evangelista, na Hočevarjevem trgu. Krasijo ga kip Brezmadežne in reliefni medaljoni, zgodnje delo kiparja Ivana Zajca, ki ga skoraj vsi poznamo kot avtorja znamenitega Prešernovega kipa, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Izdelavo medaljonov je Ivanu Zajcu naročila podjetnica in mecenka Josipina Hočevar. Bila je tudi njegova podpornica. Po materini smrti ga je finančno podprla in mu omogočila študij kiparstva na Dunaju. 

Izlet smo zaključili pod Gorjanci, na Gadovi Peči, kjer smo si v deželi cvička, obdani z vinogradi, privoščili odlično pozno kosilo. 

V Krško pa se še vrnem. Mesto, častitljive starosti ima veliko znamenitosti, ki jih tokrat nismo videli.

Zunanjo stran cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem krasijo reliefi kiparja Ivana Zajca (15. julij 1869. Ljubljana - 30. julij 1952. Ljubljana). Relief prikazuje Sveto Trojico

Cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem je bila zgrajena leta 1582. V drugi polovici 19. stoletja so jo temeljito predelali. Prenovo je finančno podprla podjetnica, dobrotnica in mecenka Josipina Hočevar (6. april 1824. Radovljica - 16. marec 1911. Krško). Cerkev stoji na Hočevarjevem trgu.

Josipina Hočevar je leta 1899. naročila izdelavo reliefnih medaljonov, ki krasijo pročelje cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem. Naročilo je zaupala kiparju Ivanu Zajcu. Bila je njegova mecenka in podpornica. Nad medaljoni, ki so zgodnje kiparjevo delo, je kip Brezmadežne. Reliefa prikazujeta Čudež sv. Janeza Evangelista in Vizijo sv. Janeza Evangelista. V timpanonih si je kipar zamislil Jutro in Večer.

Doprsni kip, podjetnika, politika in mecena Martina Hočevarja (7. oktober 1810. Podlog pri Velikih Laščah - 17. april 1886. Krško), na visokem kamnitem podstavku, je izdelal kipar Jožef Mulner, leta 1895.

Krško, staro in novo, zapuščeno in obnovljeno. Obnovljen Valvazorjev kompleks, v katerem domuje Mestni muzej Krško in hiška, ki na nova oblačila še čaka.

Cerkev sv. Duha v Krškem iz leta 1777. Cerkev je dala zgraditi plemiška družina Auersperg. Leta 1939. je v njej deloval Muzej Krško. Leta 1966. je ta poznobaročni ambient postal galerija in tako je še danes.

Janez Vajkard Valvasor (28. maj 1641. Ljubljana - 16. november 1693. Krško), človek številnih talentov, je svoja zadnje mesece preživel v Krškem. Star je bil komaj 52 let. Pokopan naj bi bil v kripti cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem.

Spomenik polihistorju, avtorju Slave vojvodine Kranjske, raziskovalcu in še pa še, Janezu Vajkardu Valvasorju, je izdelal kipar Vladimir Štoviček (26. junij 1896. Boštanj pri Sevnici - 11. december 1989. Krško). Spomenik je iz leta 1966.

Mestni muzej Krško domuje v obnovljenem Valvazorjevem kompleksu. Sestavljen je iz treh hiš, najstarejši del sega v 15. stoletje. 

Sklepnik kamnitega portala Valvazorjevega kompleksa z letnico 1609.

Mencingerjeva hiša v Krškem je dobila ime po enem zadnjih lastnikov, Janezu Mencingerju (26. marec 1838. Brod pri Bohinjski Bistrici - 12. april 1912. Krško). Bil je odvetnik, pisatelj, politik in dve leti tudi župan Krškega. V prvi polovici 20. stoletja so združili dve enaki hiši, zgrajeni v 16. in na začetku 17. stoletja. Leta 2009. je hišo kupila Občina Krško in jo med leti 2010-2012. temeljito obnovila. Ohranili so arhitekturne elemente, odkrili renesančne poslikave, obnovili kar se je obnoviti dalo, drugo pa naredili na novo s pomočjo ohranjenih fotografij in pisnih virov. Pri obnovi so ugotovili, da je polihistor Janez Vajkard Valvasor živel v južni hiši, ki se je v 19. stoletju združila v Mencingerjevo hišo, kot jo imenujejo danes.  

Poslikava, Marija z Jezuščkom, na pročelju Mencingerjeve hiše v Krškem

Originalna freska, kar je od nje še ostalo, Marija z Jezuščkom, ki je bila na pročelju Mencingerjeve hiše. Zdaj je shranjena v notranjosti.

Ohranjen arhitekturni element v Mencingerjevi hiši v Krškem.

Pri celostni obnovi Mencingerjeve hiše v Krškem so pod nekaj plastmi beleža, našli renesančne poslikave z nizom ženskih in moških podob v oblačilih tistega časa

Krško, Mencingerjeva hiša, ohranjena stenska renesančna poslikava. Eden od dveh naslikanih grbov naj bi imel značilnosti grba plemiške družine iz 16. stoletja

Krško, Mencingerjeva hiša, renesančna poslikava s podobo Boga in angelov

Atrij, lepo obnovljene Mencingerjeve hiše v Krškem, je tlakovan s prodniki, tako kot je bilo prvotno. Gank so izdelali na podlagi starih fotografij, tako da je tudi ta podoben prvotnemu.

Spominska plošča na pročelju Mencingerjeve hiše, posvečena Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je v tej hiši preživel zadnje mesece svojega plodnega življenja. Umrl je leta 1693. star komaj 52 let.

Krško, staro mestno jero ob cerkvi sv. Janeza Evangelista

Najstarejši del Krškega je predel ob cerkvi sv. Janeza Evangelista, današnji Hočevarjev trg in Cesta krških žrtev. Nekateri arhitekturni elementi segajo v pozno 16. stoletje.

Dolenjski grički z vinogradi in pašniki, v zavetju Gorjancev

Povezano, enodnevni izlet na Dolenjsko:

Grad Sevnica in Lutrovska klet

Brestanica in grad Rajhenburg

Vir:

- strokovno vodstvo

- register NKD

- Mestni muzej Krško

- Turistični vodnik po krški občini

Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.

Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.

Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 

Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.

Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 

Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje

Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 

Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 

Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 

Baročna prižnica

Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 

Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.

Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.

Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare

Niša z baročnim kipom sv. Avguština

Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.

Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja

Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)

Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta

Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije

Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.

V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 

Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.

V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 

Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir: 

Register nepremične kulturne dediščine

zupnija-moravce.rkc.si

Wikipedija (Jurij Vega)

Ljubljana, 25. januar 2014

Po včerajšnjem prvem snežnem dnevu, se je danes Ljubljana kopala v soncu. Da je bil sončen dan še lepši pa so poskrbeli naši športniki: Peter Prevc, prvi v Saporu in prevzem rumene majice, Tina Maze pa prva na smuku v Cortini. Če omenim samo dva izmed mnogih, ki so nas danes razveselili. Na sonce v gospodarstvu bomo še malce počakali.

Današnja, sončna foto zgodba me je popeljala od Plečnikove Stare tehnike, mimo Cesarske obrtne šole pa vse do Karlovških vrat in srednjeveške Rožne ulice, kjer je nekoč France Prešeren spesnil Sonetni venec.

Prva stavba nove slovenske univerze je bila Stara tehnika. Postavili so jo leta 1921 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Stoji ob današnji Aškerčevi cesti. Kip nad vhodnim portalom je kip Genija, kipar Ivan Zajec

Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka

Cesarska obrtna šola, danes bolj znana kot Aškerčeva gimnazija, je bila dograjena leta 1911.

Glavni vhod v Emono, ki letos slavi 2000. let od nastanka.

Vhodni portal Fakultete za kemijo

Rimska kloaka, kanalizacija je iz tega dela Emone odvajala odplake vse do Ljubljanice.

Ljubljanske Križanke, na vogalu kip Antona Aškerca

Križevniška soteska, srednjeveška ulica ob Križankah

Plečnikov vhod v stari del Fakultete za arhitekturo

Vrtni paviljon ob Zoisovi palači je delček velikega Zoisovega parka, ki je segal čez današnjo Zoisovo cesto.

Vila na Gallusovem nabrežju

Hiša na Rožni ulici 5 ima na pročelju tablo, ki nas opozarja, da je v njej France Prešeren spesnil tudi Sonetni venec

Kovinski križ, ki je sto let stal na vrhu zvonika cerkve sv. Jakoba.

Levstikov trg z Marijinim znamenjem ob cerkvi sv. Jakoba. Zadaj Karlovška vrata in Rožna ulica