Planina pri Rakeku

Baročna cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji: Matevž Langus, Anton Cebej in Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein.  Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu. Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.

Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.

Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.

Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp.

Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. 

Vhodni, kamniti, baročni portal

Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavili kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine.

Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. 

Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete.

Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija.

Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje

Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja

Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši

Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878)

Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. 

Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja.

Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ.

Božji grob. 

Stari nabiralnik donacij

Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774)

Krstilnica in Jezusov krst

Ecce homo

Prižnica

Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev.

Orgle in ena od postaj križevega pota

Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja

Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center.

Gospodarsko poslopje z arkadnim pritličjem iz 18. stoletja.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD

Marijino svetišče na Sladki Gori

Župnijska cerkev Matere Božje oziroma Marijino svetišče na Sladki Gori, kot jo vidimo danes, je nastajala med leti 1743. do 1754. ko je bila posvečena. Sladkogorski župnik Janez Mikec je donacije, ki so se nabrale, uporabil za gradnjo nove cerkve, ki so jo ustvarili takratni "zvezdniki" sakralne umetnosti. Arhitekt je bil, v Mariboru rojeni, Jožef Hoffer. Baročni slikar Franc Jelovšek je cerkev obogatil s freskami v zemeljskih barvah, na katerih so prizori iz življenja Matere Božje. Tu so še kiparji in rezbarji, Ferdinand Gallo, Janez Jurij Mersi in Jožef Straub ki so izdelali čudovite lesene oltarje in kipe. Slednji je ustvaril tudi kamnite kipe, ki krasijo pročelje cerkve. Vsa lesena baročna oprema cerkve je nastala sredi 18. stoletja. 

Čudovit primer sakralne umetnosti in arhitekture, ki jo je treba obvezno videti. 😎

Milostni kip Sladkogorske Matere Božje v tronu glavnega oltarja. Za kipom je okno z vitrajem.

Glavni, baročni oltar z nišo v obliki srca, v kateri stoji kipec Sladkogorske Matere Božje. Pod njo je sv. Marjeta, nekdanja patrona stare cerkve na Sladki Gori. Kdo je mojster, ki je izdelal veliki oltar, ni znano. Nastal je okoli leta 1750. 

Freske v kupoli prezbiterija, ki nam govorijo zgodbo o Marijinem življenju, je naslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. 

Pogled iz ladje proti prezbiteriju

Orgle so izdelali v celjski orgelski delavnici Janeček. Janez Frančišek Janeček se je rodil na Češkem. Leta 1721. se je poročil z Marijo Sartori, hčerko bogatega celjskega trgovca. V Celju je odprl svojo delavnico in z orglami opremil marsikatero baročno cerkev na Slovenskem, kot so Crngrob, Olimje, Stična ... (celjskozasavski.si)

Franc Jelovšek, razkošna freska na ladijski kupoli, ki me spomni na podobno v Grobljah. Freske prikazujejo poveličanje Marije, njeno življenje, trpljenje, stanovitnost in čudodelnost. Zgodba Marijinega življenja se nadaljuje tudi na kupoli prezbiterija.  

Sladkogorska Mati Božja

Eden od štirih večjih prizorov v kupoli ladje je "Poklon štirih kontinentov", kolikor so jih takrat poznali. Moški liki  predstavljajo Evropo Afriko, Azijo in Ameriko.

Sporočilo Jelovškovih fresk v Marijinem sladkogorskem svetišču je: Živeti moramo krepostno kot Marija.

Marija, sv. Trojica in svetniki. Sliko je naslikal slovenski baročni slikar Anton Cebej (25. maj 1722. Ajdovščina - umrl okoli leta 1774. kraj kjer je umrl ni znan)

Stranski baročni oltar sv. Andreja. Ustvaril ga je celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) okoli leta 1750. Kipa ob straneh predstavljata sv. Petra in sv. Pavla. V niši na vrhu je sv. Janez Nepomuk.

Levi stranski oltar. V osrednji niši sv. Jedrt, ob njej sv. Apolonija in sv. Lucija. V niši na vrhu oltarja je sv. Helena obdana z angeli. Kipar Ferdinand Gallo. 

Baročna prižnica je nastala v delavnici Mersi in Jožefa Strauba, sredi 18. stoletja. Razkošna, rokokojsko okrašena prižnica ima štiri sedeče kipe, ki predstavljajo: Vero, Upanje, Ljubezen in Trdnost. Na strehi baldahina stoji Marija z Detetom, obdana z angeli.

Križev pot

Marijino romarsko svetišče na Sladki Gori so sredi 18. stoletja ustvarili umetnostni velikani tistega časa: arhitekt Jožef Hoffer, slovenski baročni slikar Franc Jelovšek in kiparji Jožef Straub, Ferdinand Gallo in Janez Jurij Mersi. 

Baročno cerkev Matere Božje na Sladki Gori so zgradili med leti 1744. do 1754, po načrtih, v Mariboru rojenega, arhitekta Jožefa Hofferja (1700-1764)

Kipe, ki krasijo pročelje cerkve na Sladki Gori, pripisujejo nemškemu kiparju, ki je živel in delal v  Mariboru, Jožefu Straubu (1712-1756). Na vrhu kraljuje kip Matere Božje z Detetom. V niši je kip sv. Marjete patrone starejše cerkve, ob njej še sv. Jernej in sv. Florjan. Kipi so nastali okoli leta 1755.

Dvonadstropno župnišče s štirikapno streho so gradili med leti 1744. do 1754. 

Nadstropna hiša je bila zgrajena leta 1794. V njej je bila kaplanija, ob njej pa gospodarsko poslopje v obliki črke L.

Pritlično gospodarsko poslopje v obliki črke L je iz leta 1802. 

Tudi lesena hiška z dvokapno streho na čop, je del lepo obnovljenega župnijskega kompleksa.

Park z razpelom pod cerkvijo Matere Božje na Sladki Gori

Vinogradi na Sladki Gori

Bogato členjena nadstropna in dvoosna vogalna hiša je iz druge polovice 19. stoletja. V pritličju je bila nekoč trgovina. Nekdaj lepotica, danes prepuščena zobu časa.

Na hiši je spominska plošča posvečena padlim v drugi svetovni vojni


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice

Vir:
voden ogled
Sergej Vrišer, Sladka Gora, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 21, Ljubljana, 1979
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD